Grofova jama (znana tudi kot Vogenca ali Brezno na Grmadi) je 46 metrov globoka in okrog 300 metrov dolga poševna fosilna jama v neposredni bližini slovensko-italijanske meje. Je trenutno najstarejša znana jama na Krasu in v Sloveniji. Z različnimi datacijskimi metodami je bila njena starost določena na več kot 11 milijonov let.
Gre za deloma brezstropno jamo, ki jo je oblikovala tekoča voda. Na njenih stenah so namreč opazne freatične oblike, ki dokazujejo, da je jamo oblikoval vodni tok. O njeni starosti pa pričata lega vhoda v jamo, tik pod vrhom hriba Grmada, in velike količine rumeno-belih glin v notranjosti.
Gline so jamo popolnoma zapolnile v obdobju, ko je bila na znatno nižji nadmorski višini kot sedaj. V kasnejšem obdobju je bila iz jame večinoma izprana, njene ostanke pa je prekrila mlajša rdeče obarvana glina, ki izvira iz preperelnih ostankov fliša in rdečih tal.
Jama ima zaradi svoje lege, nastanka in starosti izjemen znanstveno raziskovalni pomen.
Med 1. svetovno vojno je avstro-ogrska vojska jamo uporabljala za zaklonišče. V ta namen so zazidali naravni vhod, izkopali štiri nove vhodne rove ter zgornji del jame preuredili v devet platojev za pograde, s čimer so močno spremenili njene naravne lastnosti. V okolici jame lahko še danes najdemo veliko ostankov utrdb, strelskih jarkov in kavern.
Na ploščadi nad vhodom v jamo, kjer je bil tudi topniški položaj, se nam razprejo čudoviti pogledi na kraje pod nami, ob jasnem obzorju pa tudi na vrhove Julijskih in Karnijskih Alp ter Dolomitov.
Sodeč po informacijah, dostopnih na internetu, se je bilo potrebno pred leti za ogled jame dogovoriti z Jamarskim društvom Sežana, ki pa vodniške službe v jami ne izvaja več. V času postavitve zaklada (pred jamo!) sta bila sicer oba vhoda zaprta, a lahko tisti malce bolj radovedni in pogumni (beri: predrzni) geolovci vseeno pokukate vanjo.