Gradaščica je glavni vodotok v Polhograjskem hribovju in teče od širokega razvodnega hrbta proti porečju Poljanske Sore na zahodu v glavnem v vzhodni smeri proti tektonski udorini Ljubljanskega barja. Njeni povirni potoki so v hribovje, ki je v tem delu zgrajeno iz spodnje- in srednjetriasnih dolomitov ter lapornatih apnencev, vrezali kratke, a globoke grape z zelo strmimi, večinoma gozdnatimi pobočji. Mala voda teče po teh kamninah do iznad Briš, kjer vstopi v nekoliko širšo dolino, se obrne proti severu in malo pod Polhovim Gradcem združi z Veliko Božno v Gradaščico. Po naselju je dobila tudi ime. Severni povirni krak (Velika Božna) se začne z ok. 5 km dolgo grapo Potrebuježev graben, pri zaselku Zalog se dolina za kratek čas razširi, ker je zgrajena v manj odpornih permokarbonskih skrilavih glinavcih. Tu se z desne strani izpod Butajnove pridruži še daljša in podobno globoka grapa Jernejčkov graben, nato pa potok zavije proti severu v ozko dolino, vrezano v srednjetriasne dolomite, ki v polkrogu obide markantno vzpetino Polhograjska gora nad Polhovim Gradcem. V tem delu dobi iz strmih grap na severni strani pritoke Mala Božna, Kuzlovec in Mačkov graben, nato pa se dolina ponovno rahlo razširi. Na izraziti terasi na desnem bregu stoji Polhograjska graščina s parkom, nato pa Velika Božna vstopi v kratko zožitev, teče skozi Polhov Gradec in se malo niže združi z Malo vodo v Gradaščico.