PST - Pot spominov in tovarištva je ena največjih ljubljanskih dragocenosti. Predstavlja sijajen stik mesta z zeleno okolico. Skozi vse leto se po njej sprehajajo prijazni ljudje, zaljubljenci, rekreativci, vrtovčki, upokojenci in vsi, ki jim je pri srcu vsakdanja, drobna sreča. Pot, ki se je Ljubljančanom trdno zasidrala v srca, je nastala v spomin na žični obroč, s katerim je italijanska fašistična vojska v začetku leta 1942 mesto spremenila v največje koncentracijsko taborišče. A 30 kilometrov bodeče žice ni preprečilo sodelovanja meščanov s partizanskim odporniškim gibanjem v okolici. Sprehodite se po Poti, raziskujte njene čare in jo tudi med iskanjem zakladov spoštujte.
Več lahko preberete pri opisu prvega zaklada serije PST km 01.
PST is Slovenian acronym for the »Path of Remembrance and Comradeship«. This »Path«, as it is usually referred to, is one of the most precious open-air treasures of Slovenian capital. Nice people, lovers, joggers, kindergarten-kids, seniors, and everybody who love simple everyday happiness can be seen using the Path all year round. This Path, today so very much liked by citizens, has been built along the route of »The ring of wire«, which Italian Fascist army constructed to turn Ljubljana into the largest concentration camp in 1942. But 30 kilometers of barbed wire has not prevented communication between the city's underground Liberation Front activists and the majority of Slovene Partisans in the surrounding countryside! Come, walk along the Path, find its charms, and please, show respect to this green monument while searching for caches!
You can read more in the description of the first cache in the series PST km 01.
V Gramozni jami v Ljubljani je italijanski okupator v letih od 1942 do 1943 streljal slovenske talce. Kraj je simbolna točka fašističnih zločinov v Ljubljanski pokrajini, kjer je bilo usmrčenih na desetine talcev, med njimi tudi slovenski slikar Hinko Smrekar.
Spomeniški kompleks je leta 1955 zasnoval arhitekt Vinko Glanz in je bil odprt leta 1957. V kompleksu se nahaja bronast spomenik, ki upodablja umirajočega talca, ki ga je leta 1967 izdelal kipar Boris Kalin. Kipec je izdelan v poenostavljeno realističnem slogu, pri čemer ima individualizirano glavo, medtem ko se telo giblje v vse smeri. Kalin se je ob izdelavi oprl na antično herojsko goloto.
Leta 2003 je bila Gramozna jama, skupaj s spomeniškim kompleksom in kipom, razglašena za spomenik lokalnega pomena.
Kalinov kip je bil v noči iz 22. na 23. september 2011 ukraden. Izkazalo se je, da so kip razrezali in posamezne dele prodali trgovcem z odpadnimi kovinami. Ključne dele kipa so pravočasno našli in jih poslali v rekonstrukcijo v livarno Boruta Kamška na Volavlje. 18. julija 2012 so na mesto v Gramozni jami postavili kopijo kipa talca, izdelano po rekonstruiranem originalu, ki je shranjen v muzeju.
Gramozna jama in Ljubljana is the place, where the Italian occupator has shot numerous Slovenian hostages in the years between 1942 and 1943. The location is a symbolic location of fascistic crimes in the Ljubljana region, where tens of hostages have been executed, among those was also the Slovenian painter Hinko Smrekar.
The memorial complex was created in 1955 by the architect Vinko Glanz and was opened in 1957. In the complex a bronze monument is located, representing a dying hostage, sculpted in 1967 by sculptor Boris Kalin. The sculpture was made in simplified realistic style, where the head is individualized while the rest of the body is moving in all directions. Kalin's inspiration came also from antic heroic nudity.
In 2003 the Gramozna jama, together with the memorial complex and the statue was nominated a memorial of local relevance.
The sculpture of Kalin was stolen in the night from September 22 to 23, 2011. It turned out the sculpture was cut and sold in parts to scrap metal dealers. The key parts were found in time and were sent to reconstruction into the foundry of Borut Kamšek in Volavlje. On July 18, 2012 a copy of the sculpture of the hostage was placed in Gramozna jama, which was made from the reconstructed original, which is now stored in a museum.
(Foto: MOL/Saša Despot/Žurnal24.si)