Zgodovina prvega ljubljanskega letališča sega v leto 1928, ko so se mestne oblasti odločile za gradnjo prvega civilnega letališča v Sloveniji. Najprimernejši prostor so našli na vojaškem vadbišču v Polju. Gradnja se je pričela leta 1933, pod poveljstvom jugoslovanskega vojnega letalstva.
Travnata letališka steza je bila postavljena na ravnico med Savo in Ljubljanico in je prvotno merila 800 x 60 metrov. Kasneje so stezo razširili in podaljšali na 1150 x 80 metrov. Letališče je imelo še eno stezo velikosti 1270 x 80 metrov, ki pa je zaradi slabšega pristopa niso uporabljali. Letališka steza je omogočala pristajanje letal Douglas DC-3.
Avgusta leta 1933 je bilo letališče že uradno oprto, kljub temu da nekatera dela še niso bila popolnoma končana. Dan po uradni otvoritvi je že začel teči tudi redni letalski promet med Ljubljano in Zagrebom. Potniki karte lahko kupili v Ljubljani, nato pa jih je avtobus odpeljal do letališča.
Ljubljančani so bili na novo letališče zelo ponosni. Na letališču se je vedno trlo obiskovalcev, saj je vsako letalo tedaj zbujalo neskončno radovednost. Razvila se je tudi močna športna letalska dejavnost.
Med drugo svetovno vojno sta v letališče v vojaške namene uporabljala oba okupatorja: Italija med leti 1941-43 in Nemčija med leti 1943-45, pri čemer sta letališče posodobila.
Po končani II. svetovni vojni je letališče ostalo v vojaški rabi, na njem je bila nastanjena močna vojaška eskadrilja, katera je s svojimi pogostimi vajami povzročala hrup in tresenje šip v bližnjih naseljih. Leta 1954 se je Jugoslovansko vojno letalstvo preselilo v Pulj in v Brežice, na letališču v Polju pa so ostala samo še civilna letala.
Ker se je letalstvo zlasti po II. svetovni vojni skokovito razvijalo, so tudi letališče stalno posodabljali. Na vrhuncu delovanja je letališče s Šmartinsko cesto povezovala dovozna cesta, obsegalo pa je dva hangarja, kontrolni stolp ter potniški terminal s čakalnico in restavracijo.
Promet na letališču se je sredi petdesetih letih pričel močno povečevati, v letu 1962 je tako na njem pristalo skoraj 900 letal. Zaradi povečevanja prometa je letališče Polje postajalo preobremenjeno, strokovnjaki pa so pričeli z iskanjem primernejše lokacije za izgradnjo večjega letališča. Našli so jo na Brniku. Leta 1952 je predsedstvo vlade imenovalo komisijo za graditev letališča, vendar je bila gradnja počasna, saj jo je oviralo pomanjkanje sredstev. Civilni promet je bil na novo letališče preusmerjen 24. decembra 1963, na letališču v Polju pa je do leta 1976 potekala le še športna dejavnost Aerokluba Ljubljana.
Od selitve civilnega prometa na Brnik letos mineva že 40 let, na staro letališče pa nas danes spominja Letališka cesta, okoli katere je zrasla industrijska cona. Ob Letališki cesti še vedno stoji hangar v katerem ima svoje prostore avtohiša, neposredno ob njej pa stojita letališki stolp in stavba za potnike, ki pa trenutno žal propadata.
Leta 2011 je MOL letališče razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena, v sklopu javno-zasebnega partnerstva pa se v ohranjenih objektih načrtuje ureditev muzeja letalstva, ter trgovina z letalsko opremo.