Ljudje so želeli na tem hribu že leta 1631 postaviti cerkev. O tem, čemu so želeli ljudje prav na tem mestu postaviti cerkev govori tudi legenda, ki se prenaša iz roda v rod. Legenda pravi, da so krajani izbrali za prostor izgradnje gmajno v grapi, kjer je danes akumulacijsko jezero. Ker so se na hribu nad gmajno vsak večer prikazovale tri lučke, so se odločili drugače, saj tudi voli, ki so vozili kamenje iz Oseka, niso hoteli v dolino k gmajni, temveč so hoteli na hrib. Res so leta 1631 postavili leseno kapelico posvečeno Svetemu Duhu, ki je bila zelo obilno obiskana, zato so se odločili, da bodo postavili cerkev, ki pa bi naj bila posvečena Sveti Trojici. Vzrok najdemo v legendi o treh lučkah, ki bi se naj prikazovale. Temeljni kamen so položili z veliko slovesnostjo 15. junija 1636. Na ta dogodek spominja tudi spominska plošča nad mestom, kjer so bila nekoč glavna vrata. Leta 1643 je bila ta cerkev popolnoma dograjena in tudi posvečena. Takratna cerkev je bila majhna, zavzemala je le eno tretjino sedanje. Zvonik je imela namesto današnjega velikega oltarja. Segala je do prižnice, vrata so bila pod zvonikom. Orientirana je bila proti zahodu, kar je ravno obratno kot sedaj, ko je proti vzhodu. Ko je bila cerkev sezidana, je bilo potrebno poskrbeti tudi za njeno opremo. Podobo Svete Trojice je dal slikati Wolfgang Stubenberški na svojem gradu Cmurek, svojemu slikarju luterantske vere. Legenda pravi, da je slikar v končanem delu videl stvaritev božje roke in ne svoje. Kmalu po tem se je spreobrnil h katoliški veri. Ker so se tukaj začeli goditi čudeži, se je število romarjev zelo hitro večalo. Na leto jih je prišlo tudi čez stotisoč.
V Frančiškanskem samostanu Sv. Trojica v Slovenskih goricah je muzej, ki prikazuje verske in kulturne dejavnosti v trojiškem samostanu in v življenju župnije Sv. Trojica. Muzejska zbirka obsega različne eksponate od dragocenih liturgičnih predmetov (mašni plašči, cerkveno posodje, relikvije, votivne podobe, igralnik za orgle) pa do gospodinjskih, mizarskih, steklarskih in drugih predmetov, ki pa so danes že redkost in preteklost.
Samostanski muzej je odprt za javnost in vreden ogleda. Za ogled se je potrebno predhodno najaviti. Vstopnine ni.