Limbarski grad nad Pesjem
Na področju Šaleške doline je ena najskrivnostnejših lokacij in tudi eden izmed problemov
zgodovinopisne stroke, ki jih preteklost najbolj ljubosumno čuva ter jih noče in noče razkriti,
sklop vprašanj, vezanih na preteklost, še posebej srednjeveško preteklost, gradu Limbar
(Limberk, Lilienberg) nad Pesjem. Grad je najverjetneje stal na hribu Gradišče, nekoliko nad
cerkvijo sv. Jakoba. Ta, po današnjem izgledu najstarejša cerkev Šaleške doline, kjer lahko
obiskovalec še vedno občuduje tri ohranjena romanska okna, je nastala najverjetneje kot
kapela Limbarskega gradu. To pa seveda pomeni, da je grad moral nastati vsaj istočasno kot
cerkvica, če ni še starejši; kar pomeni, da moramo iskati nastanek gradu že v 12. stoletju.
Raziskovanje gradu dodatno otežuje dejstvo, da poznamo istočasno še dva gradova, ki sta
nosila enako ime, to sta grad Limbar nad Moravčami in grad Liemberk jugozahodno od Št.
Vida na Glini na avstrijskem Koroškem. To dejstvo je bilo vzrok že mnogim nesporazumom
in napačnim lociranjem, ki jih še danes srečujemo v literaturi. Ravno preučevanje koroških
Limberških pa je pripeljalo do možne rešitve problema. Na področju današnje slovenske
Štajerske in tudi na področju Šaleške doline je bila ta družina namreč večkrat angažirana, in
ne samo to, v nekaj listinah spoznamo, da so na naših tleh imeli tudi svoje posesti. Za
vprašanja, vezana na Šaleško dolino, je gotovo najpomembnejša listina z 29. marca 1224, v
kateri izvemo, da je Ortolf Ranšperški (Ranšperk je grad, ki je ležal blizu naselja Rupe med
Šmartnim v Rožni dolini in Dobrno) kupil posestva, ki so ležala na področju današnjih Bevč
pri Velenju, od Engelberta iz Strassburga (na avstrijskem Koroškem). Med pričami tega
dejanja je naštet Ulrik Limberški. Ta isti je sodeloval tudi pri nastanku dveh listin, vezanih na
vprašanja gornjegrajskega samostana in njegovih posesti v Pilštajnu. Njegov sorodnik
(naslednik?) Peter Limbarski pa je bil leta 1318 mestni glavar v Slovenski Bistrici.
Če povzamem. Družina koroških Limbarskih je bila v 13. in tudi še v 14. stoletju tesno
povezana tudi z dogodki na področju slovenske Štajerske, kjer so tudi imeli svoja posestva.
To pa seveda pomeni, da je najbolj logična domneva, da moremo predpostaviti, da si je
rodbina, katere matični grad je ležal sicer ob Glini na Koroškem, zgradila kot drugi sedež
svojih južnejših posesti grad v Šaleški dolini. Takšen primer srečamo tudi na primer pri
preučevanju Šoštanjskih in Šaleških vitezov (in še bi lahko naštevali) ter ne predstavlja
nobene posebnosti ali izjeme. Prava nesreča in skoraj neverjetna igra slučajev pa je privedla
do tega, da je prva gotova omemba plemiča, ki je nedvomno izhajal iz gradu v Zabrdu, šele iz
leta 1501, ko najdemo v gornjegrajskih listinah omenjenega Andreja Limbarskega. Kljub
povedanemu ostaja grad Limberk, čigar pravna naslednica je bila od 16. stoletja dalje graščina
Lilienberg (ki je bila leta 1997 vandalsko porušena), ena večjih skrivnosti v zgodovini
srednjega veka Šaleške doline.
(vir: Dr. Tone Ravnikar, DROBTINICE IZ PRETEKLOSTI ŠALEŠKE DOLINE)