4. SLOVENSKI TABOR - BILJANA 1869 Traditional Geocache

V nedeljo, 25. aprila 1869,  so Brici sklicali v Drnovku pod Biljano znani briški tabor ali četrti slovenski tabor, ki je bil pomemben za razvoj narodne zavesti v Brdih. Nekaj let zatem sta nastali čitalnici v Kojskem in Biljani, po vaseh so nastajala izobraževalna, pevska, bralna društva in godbe na pihala, močni sta bili telovadni društvi Sokol in Orel.

• Briški oz. Biljanski tabor je prvi javni izraz narodne samozavesti in pripadnosti slovenskemu narodu, prvi klic po zedinjeni Sloveniji in dokaz politične zrelosti Bricev.
• V taborskem gibanju je Biljanski tabor 4. na slovenskem prostoru; Ljutomer - Žalec – Šempas – Biljana
• Na taboru so sodelovale vse takratne briške občine – Podgora, Števerjan, Šmartno-Kojsko, Biljana, Medana, Dolenje.
• Na taboru so bili prisotni zastopniki okrajev: Gorica mesto, Gorica okolica, Ajdovščina, Bovec, Cerkno, Tolmin, Kanal, Komen, Sežana in zastopniki dežel Kranjske, Štajerske, Koroške in mesta Trst.
• Govorniki: dr. Josip TONKLI, odvetnik v Gorici, Vincenc TOROŠ iz Medane, Ernest KLAVŽAR, deželni uradnik v Gorici, dr. Karl LAVRIČ, odvetnik v Ajdovščini, Matija DOLJAK, župan v Solkanu.
• Število udeležencev: 7000-8000 (Slovenski narod, 29.4.1869); okoli 6000 (Novice, 5.5.1869)

Resnični kraj dogajanja  je bilo polje 150 m nižje od današnjega mesta spomenika »NE DAJMO SE«. Le-ta je bil postavljen ob 100-letnici 4. slovenskega tabora, leta 1969.  Prestavljen pa je bil ob otvoritvi drugega spomenika, ki pa je posvečen Braniteljem samostojne slovenske domovine 1991.