Tavriski so bili keltsko pleme, ki je bilo sestavljeno iz več rodov. Imena večine teh rodov niso poznana, omenjajo se le Latobiki, Jazi in Varkiani. Tavriski naj bi izvirali iz Galije, od kjer naj bi se v dveh selitvenih valovih preselili na območje severne Italije in zahodnega roba Panonske nižine. Na našem ozemlju naj bi poseljevali današnjo osrednjo in vzhodno Slovenijo.
Virsko mesto nad Stično je svoj največji obseg doseglo v 8. st. p.n.št., ko naj bi tukaj živelo okoli 2500 prebivalcev. Naselbino, ki je merila približno 800 metrov dolžino in 300 metrov v širino je obdajal suho grajeni kamnit zid, ki je danes še praktično celoti viden kot nasip ali izrazita terasa. Obzidje je bilo visoko do 6 metrov, debelina zidu pa je bila približno tri metre. Obzidje je bilo sestavljeno iz manjših odsekov, da ga je bilo v primeru poškodbe lažje popraviti ali varovati.
Obzidje je bilo obnovljeno v 5.st. p.n.št, dodano je bilo tudi obzidje, ki je približno na polovici naselbine povezovalo severni in južni del obzidja, ter omogočalo branjenje naselbine v dveh fazah.
Tavriski so bili na našem območju dokončno poraženi leta 16 p.n.št, ko jih je premagal Rimska vojska pod vodstvom Oktavijana.
Za Rimljane so Tavriski dejali, da niso pošteni bojevniki, saj se ne bojujejo mož na moža, ampak se na posameznega pogumnega Tavriska spravi veliko število Rimljanov. Tak boj se je Tavriskom zdel skrajno nepošten.