Kurbine drage
Ali ste že slišali za Kurbine drage? Belokranjci, vsaj tisti malo starejši, so slišali za te vrtačaste, z gozdom porasle parcele ob gozdni cesti iz Vrčic proti Mirni gori. Nekateri tudi točno vedo, kje se nahajajo. Če gremo po tej cesti in smo pozorni na veliko leseno znamenje, ki opozarja na bližino orjaške bukve, stare kar 260 let, v bližini odkrijemo tablo za Kurbine drage.

Kurbine drage, marec 2020
Za časa Kočevarjev pa te ceste še ni bilo. Skozi te drage je vodila pot, ki je bila bližnjica za Semič. Nekateri premožnejši Kočevarji iz teh vasi so namreč imeli v Kotu pri Semiču svoje vinograde, kamor so hodili delat, ali pa so hodili po tej poti v Semič po drugih opravkih. Ime Kurbine drage je tudi vpisano v kataster, pa tudi na nekaterih topografskih kartah podrobnejšega formata zasledimo to poimenovanje.
Kako je nastalo to ime je bila dolgo uganka. Upokojeni gozdar gospod Franc Janež, ki je odličen poznavalec teh terenov, pa tudi živa enciklopedija naravoslovja in vsega, kar je povezano z gozdom, je razložil takole:
Po izselitvi Kočevarjev iz vasi, ki so bile v neposredni bližini teh drag, so kočevarska poimenovanja poslovenili. Tako je Stockendorf postal Planina, Sporeben Ponikve, Kletsch Kleč, Mittenwald pa Sredgora. Prav tako so bila poslovenjena tudi druga imena iz kočevarščine, res da nekatera bolj, druga manj dobesedno in logično. Tudi te drage so imele svoje kočevarsko ledinsko ime. Včasih so se imenovale Fräulein teile, kar so poslovenili v "Gospodičnini deli". To pa je bilo zelo težko izgovorljivo. Zakaj so potem ime spremenili v Kurbine drage? Da ga bi v skladu s takratnim sistemom preimenovali v "Tovarišičine drage" je bilo ravno tako brezpredmetno, saj je to izgovoriti še težje. Tako je nastalo ime Kurbine drage, saj so gospodičnam in gospem v tistih časih hitro nadeli tak sloves. Ime kraja se je hitro prijelo in tako postalo tudi uradno vpisano. Takšno je tolmačenje gospoda Janeža.
Zgodba gospoda Alojza Roglja iz Srednje vasi, ki je prav tako dober poznavalec zgodovine Kočevarjev, pa je nekoliko drugačna. Ni mu prav, da so temu predelu nadeli tako žgečkljivo ime, saj se "Gospodičnini deli", kljub malo težji izgovorljivosti, kar lepo sliši in je to tudi pravi prevod. Da pa so jim nadeli to ime je po njegovem mnenju zaradi tega, ker so tam mogoče kdaj zalotili kakšen radoživi parček, ki se je vračal iz vinskih goric. Tudi Kočevarji so bili krvavi pod kožo, kriva pa je bila po moškem šovinizmu seveda ženska.
V Črnomlju, v nekem gostinskem lokalu, so na steni obešene stenske ure, ki prav tako, kot na mednarodnih letališčih, ki kažejo trenutni čas v svetovnih prestolnicah, le te kažejo čas v posameznih predelih Bele krajine. Tako lahko izvemo, koliko je trenutno ura v viniški republiki, tribučko-adlešičkem okolišu, v poljanski dolini, pa tudi v Kurbinih dragah pod Mirno goro. Avtor te izvirne postavitve nam je na hudomušen način hotel povedati, kako raznolika je ta naša deželica belih brez, tako da se v vsakem kraju meri "drug čas".
Viri
- Po tekstu Vinka Kukmana
Kurbine drage ("Whore Valley")
Have you heard of Kurbine drage? Belokranjci, at least those a little older, have heard of these sinkholes, overgrown with forest, on a forest road from Vrčice to Mirna Gora. Some also know exactly where they are located. If we go down this road and pay attention to the large wooden sign, which warns of the proximity of the massive beech tree, 260 years old, we discover a sign for Kurbine Drage nearby.

Kurbine Drage, March 2020
During the time of the Gottscheer, this road did not exist. This path was a shortcut to Semič. Some wealthier Gottscheer from these villages had vineyards in Kot near Semič, where they went to work, or they went along this path to Semič for other tasks. The name Kurbine Drage is also recorded on some topographic maps of a more detailed format.
The origin of this name has long been a mystery. Retired forester Mr. Franc Janež, who is an expert on these terrains and also a living encyclopedia of natural science and everything related to the forest, explained it like this:
After the eviction of the Gottscheer people from the villages nearby, the Gottscheer names were Slavicized. So Stockendorf became Planina, Sporeben Ponikve, Kletsch Kleč, Mittenwald Sredgora. Also, other names from Gottscheer language were Slavicized, some more, some less literally and logically. They also had their own Gottscheer name. They were sometimes called Fräulein teile, which was Slavicized to "Gospodičini deli" (ang. lady parts). This was very hard to pronounce. Why did they then change the name to Kurbine drage ("Whore Valley")? The name was formed, as ladies in those times quickly acquired such a reputation. The name of the place quickly caught on and became official. That is the interpretation of Mr. Janež.
The story of Mr. Alojz Roglj from Srednja vas, who is also a good historian of the Gottscheer, is slightly different. He does not think that this area should have been given such a provocative name, as "lady parts" despite the slightly harder pronunciation, sounds nice and is the proper translation. According to him, the name was given because maybe they caught a lively couple returning from the vineyards there. Even the Gottscheer were passionate under the skin, and, of course, the woman was to blame according to male chauvinism.
In Črnomelj, in a certain restaurant, on the wall there are wall clocks, which, just like at international airports, showing the current time in world capitals, these show the time in various parts of the White Carniola. So you can find out what the current time is in the wine republic, the Tribučko-Adlešički area, in the Poljanska valley, and also in Kurbine drage under Mirna gora. The author of this original setup wanted to tell us in a humorous way how diverse our land is, so that in each place "another time" is measured.