Skip to Content

<

Tito and his cars

A cache by Larsus cisalpinus Send Message to Owner Message this owner
Hidden : 06/14/2017
Difficulty:
3.5 out of 5
Terrain:
3.5 out of 5

Size: Size: small (small)

Join now to view geocache location details. It's free!

Watch

How Geocaching Works

Please note Use of geocaching.com services is subject to the terms and conditions in our disclaimer.

Geocache Description:

Zaklad za ljubitelje zgodovine in starih avtomobilov







A ste vedeli, da je bil Tito profesionalni voznik in avtomehanik?


Tisti, ki so Tita bolje poznali, vedo, da je bil “deček s Sotle” nor na vozila. Malo manj znan pa je podatek, da je bil Josip Broz, preden je postal vojskovodja in državnik, tudi profesionalni voznik. Kot mladenič je naredil vozniški izpit in si v času prve svetovne vojne služil kruh kot šofer. Kot profesionalni testni oziroma preizkusni voznik. In avtomobilom je ostal zvest za vedno.

Pozneje se je celo samoiniciativno včlanil v takratno “Zvezo voznikov in avtomehanikov Jugoslavije”. Datum njegove včlanitve v zvezo je seveda nemudoma postal vsejugoslovanski praznik. Dan voznikov in avtomehanikov, ki se je ponekod ohranil še do danes. In katera vozila so bila njemu osebno najljubša? Najraje se je vozil v Rolls Royceu, ki mu ga je kupila Slovenija, zelo rad pa je imel tudi Cadillace.

Sam je največkrat sedel za volan Lincolna Continentala in v kabriolet predelanega VW kombija, ki so mu ga naredili v ljubljanski Avtomontaži. Z njima je prevažal goste po Brionih. Prva dama Jovanka Broz pa se je najraje vozila s Cadillacom Eldoradom iz leta 1954 (izdelanih je bilo 2150 kosov).

 





Zbirka Titovih avtomobilov v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki


V desetletju pred osamosvojitvijo je Tehniškemu muzeju Slovenije uspelo pridobiti avtomobilov, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito. Zbirka Titovih vozil šteje danes petnajst vozil, ki so v muzej prihajala sukcesivno v letih od 1985 do 1987.

Samostojna in od drugih ločena zbirka je svoje mesto našla v muzeju dograjeni dvorani, kjer obiskovalca kaj hitro obide čuden vonj po zgodovini. Res je. Večinoma črni in glomazno veliki avtomobili s kromiranimi dodatki spominjajo na grobnico. Nema tišina je kar grozljiva in običajno jo razbije šele smeh in vreščanje otrok, ki v spremstvu živčne učiteljice občasno prihrumijo mimo. 


V začetku devetdesetih so ti avtomobili postali predmet spora med Tehniškim muzejem Slovenije in velmožmi v Beogradu, ki so jih želeli nazaj. Po dopisovanjih, grožnjah in skoraj že izsiljevanju so po zaslugi muzeja avtomobili, ki takratne slovenske vlade niso prav dosti zanimali (saj so preveč dišali po komunističnem Titu), vendarle ostali pri nas.

Večinoma gre za zelo redke primerke prestižnih limuzin z visoko tehnično in zgodovinsko vrednostjo.

Zbirka v Bistri sicer ni popolna, ampak tudi brez manjkajočih členov je zelo zanimiva in nedvomno vredna ogleda.

Kdaj ste bili nazadnje tam? Sploh že kdaj? Ne čakajte na maj! 

 

Vaša naloga - (dejanski ali virtualni) sprehod skozi dvorano


Najvidnejše mesto zaseda najbolj markantno vozilo: prestižni Rolls Royce, model Silver Wraith (letnik 1942), ki ima poleg drugih dobrot na zadnjih sedežih vgrajen celo telefon! Titu ga je podarila Republika Slovenija. Najbrž je odveč poudariti, da je bil celoten avto narejen po naročilu. Najbolj očitno je, da na maski ni Emily, simbola te prestižne znamke. Kriv je muzej, ki je Emily spravil pred srbečimi prsti, saj ni običajna klečeča, ampak stoječa.


Kar je redkost – Rolls Royce je svoj stoječi zaščitni znak montiral le na avtomobile, ki so bili namenjeni kraljem, predsednikom in cesarjem. Navadnim smrtnikom taki modeli niso bili dostopni, ne glede na to, koliko denarja bi bili zanje pripravljeni odšteti. Muzej je original sicer skušal zamenjati s kopijo in jo tudi naročil v matični tovarni, toda Rolls Royce pač ne duplicira svojih figuric. Tudi izjemoma ne.

 

Markantni so tudi trije, nekdaj za razrez namenjeni ruski avtomobili. Po licenci ameriškega Packarda jih je izdelovala ruska tovarna ZIS (Zavodi imena Stalina), ki se je po smrti brkatega Josifa preimenovala v ZIL (Zavodi imena Lenina).

Dva primerka modela ZIS 115 iz leta 1954 je ob svojem obisku v Jugoslaviji pustila sovjetska delegacija, s partijskim voditeljem Nikito Hruščovom na čelu. Zaradi znanih zapletov z informbirojem so bili to po letih prekinjenih odnosov prvi darovi Rusov Titu. Žal ne vemo, kakšen izraz na obrazu je čez nekaj let dobil ruski predsednik, ko mu je Tito vrnil poklon. Podaril mu je ponos jugoslovanske avtomobilske industrije: Zastavo 101.

Te ogromne limuzine, od katerih vsaka tehta osem ton, so seveda močno blindirane in odporne proti izstrelkom. Zanimivo je, da imajo sedem centimetrov debela stekla, ki so tako težka, da je v vsakih vratih vgrajena hidravlična dvigalka, ki skrbi za ročni dvig in spust stekel. Ne čudite se, če boste ugotovili, da je njihova armaturna plošča okrašena s pravim jantarjem.

 

Ljubitelji nemških vozil in poznavalci bodo vztrepetali ob Mercedesu 540 K iz leta 1937. Oznaka K označuje motorno različico s kompresorjem, ki je bila nekakšen predhodnik današnjih turbinskih polnilnikov. Pri tem vozilu je kompresor moč motorja s prvotnih 115 povečal na za tiste čase divjih 180 konjskih moči. Lahko bi dejali, da je ta avto izpeljanka legendarnega modela SSK, le da seveda ne gre za kabriolet, temveč je MB 540 K blindirano vozilo. Upoštevajoč Titovega predhodnika v tem vozilu, je tako tudi moralo biti. Nemci so ga namreč podarili razvpitemu ustaškemu vodji Anteju Paveliču.

Ob koncu vojne je postal avto vojna trofeja, Titu pa ga je nato podarilo hrvaško notranje ministrstvo. Tudi pri tem vozilu gre za eksponat neprecenljive vrednosti, ki ga je ob izdatni pomoči ljubljanskega Autocommerca v celoti obnovila muzejska ekipa restavratorjev. Že vse od nastanka Titove zbirke skrbijo za restavriranje in obnovo teh vozil, ki so večinoma še v voznem stanju. Avtomobil je v muzej prišel popolnoma uničen, deloma izropan, zanemarjen in z razbitim prednjim delom.

V muzeju je tudi nemški Horch 951-A iz davnega leta 1935. Avtomobil je vojna trofeja Tretje ruske armade in je bil predan Titu leta 1945. Predsednik Tito ga je uporabljal do leta 1960 in z njim potoval po vsej Jugoslaviji. Horch 951-A pripada poznejši grupaciji znamke Auto Union z bogato zgodovino izdelovanja luksuznih limuzin, ki je danes sicer ni več, toda njen duh še živi – brata Horch sta tovarno prodala in ustanovila novo podjetje. Ja, Horch je prednik današnjega Audija. In Horch 951-A je redko in dragoceno vozilo. Vojni plen, ob katerem se poznavalcem le cedijo sline. Marsikateri nemški muzej bi zanj plačal karkoli.

 

Tito je v dar dobival tudi posamezne primerke domače motorne industrije, na primer od Tomosa, Pretisa, Zastave, s katerimi pa se ni veliko vozil. Izjema je terenski avtomobil Fiat Zastava AR 51, ki ga imajo v Bistri. Crvena Zastava je po Fiatovi licenci izdelovala terenske avtomobile Campagnola, predvsem za potrebe JLA. En avtomobil tega tipa, je kolektiv tovarne podaril tudi predsedniku Titu, ki ga je do leta 1976 uporabljal, ko je hodil na lov.



Ljubljanska Avtomontaža je zanj priredila tudi vozilo na osnovi Volkswagnovega kombija – odprt avtomobil z luksuznimi sedeži, ki ga je jugoslovanski predsednik uporabljal na Brionih.

 

Če je Tito vozil sam, je raje sedel v ameriške izdelke, kot je bil za tiste čase prestižni kabriolet Cadillac Eldorado, zadnji, ki ga je sam uporabljal, je bil Lincoln Continental. V Titovi zbirki je najti dva ameriška avtomobila znamke Packard. Prvi je Packard Twelve, dvanajstvaljnik iz leta 1927. Karoserija je v celoti oklepljena. Avtomobil, ki ga je Titu leta 1945 (menda) podaril nekdanji voditelj Sovjetske zveze Josip Stalin, je bil v uporabi do leta 1959. S tem avtomobilom je Tito potoval tudi po Indiji in Burmi. Drugi je Packard Custom, letnik 1958, ki je bil narejen v vsega 230 primerkih. Titu pa ga je poklonil zvezni sekretariat za notranje zadeve.

Tu sta še Cadillac Series 62 iz leta 1946, dar jugoslovanskih izseljencev iz Kanade, in Cadillac De Ville, letnik 1966. Ta avtomobil z 8 valjnim motorjem je uporabljala skupščina Jugoslavije. Opremljen je z vrsto električnih naprav (za nastavitev sedežev, zunanjih ogledal...), centralnim zaklepanjem, celo lučko, ki osvetli ključavnico na vratih, kadar jih odklepate.


Lincolna Continentala iz leta 1955 je Tito dobil v dar od Zagrebškega velesejma. Lep primerek je tudi dvanajstvaljni Cadillac iz leta 1836, ki ga je Broz dobil v dar od maršala Tolbuhina.

V zbirki so še:

Cadillac V12, Convertible Sedan, letnik 1937 - Avtomobil je vojna trofeja, ki jo je Titu podaril Maršal Tolbuhin. Tito ga je uporabljal od leta 1945 do 1947.

Voz na električni pogon - To kočijo na električni pogon je dobil jugoslovanski predsednik Tito v dar leta 1975, ko je obiskal Mehiko. Uporabljal jo je za obhode na Brionih do leta 1979.

 




Po ogledu zbirk lahko greste na lov na zaklad, ki je skrit v neposrednji bližini muzeja. No, seveda lahko greste tudi pred ogledom, če raje brskate po internetu... 

 

Zaklad se nahaja na koordinatah:


N45 (RR) (CCS). (CDV) (LC) (HA)


E014 (1C). (MK) (PT -1) (PC)

 

To je večstopenjski zaklad. Navodila za uporabo:


1. Dejanski sprehod skozi dvorano ali virtualno

2. Letnik avtomobila (year of production)

3. Primerjaj s podatkami v besedilu (v listingu).



Additional Hints (Decrypt)

1. Zvxeb: Fgvx qiru mvqbi / Jurer gur gjb jnyyf zrrg
2. Anab: I xbgh, cev ivwnxh / Va gur pbeare, arkg gb n fperj
3. Fznyy: Znyn znyvpn, nzcnx iryvxn šxngyn... / Nu, urer lbh qb abg arrq n uvag; vg vf n engure ovt obk...

Decryption Key

A|B|C|D|E|F|G|H|I|J|K|L|M
-------------------------
N|O|P|Q|R|S|T|U|V|W|X|Y|Z

(letter above equals below, and vice versa)



 

Find...

44 Logged Visits

Found it 38     Didn't find it 1     Write note 4     Publish Listing 1     

View Logbook | View the Image Gallery of 16 images

**Warning! Spoilers may be included in the descriptions or links.

Current Time:
Last Updated:
Rendered From:Unknown
Coordinates are in the WGS84 datum

Return to the Top of the Page

Reviewer notes

Use this space to describe your geocache location, container, and how it's hidden to your reviewer. If you've made changes, tell the reviewer what changes you made. The more they know, the easier it is for them to publish your geocache. This note will not be visible to the public when your geocache is published.