Dolina Triglavskih jezer je alpska dolina med Bohinjem in Trento z jezeri, ki so nastala v kotanjah z vododržnimi usedlinami ob mogočnem narivu Slatenske plošče. Dolga je okoli 8 km. Dolina je močno zakrasela; tu srečujemo praktično vse oblike kraškega preperevanja v Alpah. Prisotne so tudi rdečkaste jurske kamnine, v katerih lahko najdemo fosile.
Včasih dolino imenujejo tudi Dolina Sedmerih jezer, čeprav je jezerc nekaj več in so nekatera bolj podobna mlakam. Številne so razprave o številu jezerc in mlak v dolini Triglavskih jezer, ker se nekatera večkrat presušijo in jih zato ne štejemo kot jezera. Največkrat se omenja število sedem, pripravno število iz ljudskega izročila.
Dolina Triglavskih jezer je veljala že v obdobju prvega razcveta planinstva na Slovenskem za enega najlepših predelov Julijcev. K temu je pripomogla tudi ena najstarejših planinskih postojank ob Dvojnem jezeru. Dolina je bila zavarovana že leta 1924 kot Alpski varstveni park[2]. Glede na namen zavarovanja štejemo to letnico za ustanovitev prvega slovenskega narodnega parka. Prvič je bilo uporabljeno ime Triglavski narodni park leta 1926, čeprav je sam vrh Triglava zajelo zavarovano območje parka šele po razširitvi leta 1981.
Poleg že prej omenjene Doline Sedmerih jezer so dolino poimenovali še Jezerska dolina, slovenski planinec Henrik Tuma jo je navedel kot Dolino Zajezerom, francoski naravoslovec Balthasar Hacquet jo je leta 1778 poimenoval Dolina Za jezircami, Dežman in Baumbach kot Jezerca-Tal, prvi naravoslovci pa so jo označili kot Dolino "kamnitega morja".
NASTANEK JEZER
Jezera so na slabše propustnih jurskih apnencih, odločilen za tesnenje talnih razpok pa je kamniti drobir. Tega je tu na pretek, saj je jezerska dolina nastala tudi zaradi velikega nariva. Če se ozremo proti jugu, so na naši levi prepadne stene, ki potonejo pod obsežna melišča, medtem ko se na drugi strani škrapljasti apnenčasti podi dvignejo proti grebenu Lepega Špičja. Strme stene Zelnaric, Kopice in Tičaric bi lahko bile čelo nariva, imenovanega Slatenska plošča. Sestavljajo ga starejši karnijski apnenci, ki so se z vzhoda narinili na mlajše jurske apnence.
Drug pomemben dejavnik nastnka jezerc in doline je bilo ledeniško preoblikovanje, na katerega kažejo mnoge morene, lašti in ledeniške raze. Lepo vidni so ostanki ledeniškega delovanja tudi pri Dvojnem jezeru, kejr oba jezera loči ledeniška grbina. Ravno delovanje ledenikov je ustvarilo in preoblikovalo kotanje v katerih se danes na jurskih apnencih pojavljajo jezerca.
Večji del Julijskih Alp tvorijo triasni apnenci. Nad več kot kilometer debelo gmoto so se nalagali tudi mlajši, jurski apnenci. Te rdečkaste kamnine iz obdobja geološkega srednjega veka se vidijo v Dolini Triglavskih jezer (na te razgaljene kamnine bomo v Juljcih le redko naleteli). V jurskih apnencih so ponekod temne okroglaste lise.
▪ Prvo jezero, Jezero pod Vršacem ali Jezero v Podstenju (1993 m nad morjem), prekriva led še v poletju. V tem okolju lahko uspeva le malo rastlin. Tukaj domujejo predvsem lišaji.
▪ Nekoliko južneje od prvega jezera leži pod Zasavsko kočo na Prehodavcih Mlaka v Laštah, ki poleti pogosto presahne.
▪ Še nekoliko južneje od tega je drugo Triglavsko jezero, Rjavo jezero, ki je dolgo 150 m, široko 100 m in globoko do 10 m.
▪ Blizu je v ploski kotanji Zeleno jezero, ki je zaradi alg obarvano rahlo zelenkasto. Globoko je do 2 m.
▪ Četrto jezero, dolgo 300 m, široko 120 m in globoko do 15 m je največje in najgloblje Triglavsko jezero in se zato imenuje Veliko jezero (1830 m nad morjem) ali tudi Jezero v Ledvicah. Zaradi vode je tukaj raslinstvo bogatejše.
▪ Peto in šesto jezero, Dvojno jezero (1685 m nad morjem) ima barvo akvamarina. Tukaj stoji Koča pri Triglavskih jezerih.
▪ Sedmo jezero, Črno jezero je dobilo svoje ime zaradi lege v kotanji sredi gozda. Zaradi razmeroma majhne nadmorske višine (1319 m) je najtoplejše izmed sedmerih jezer. Dolgo je 150 m, široko 80, globoko do 6 m.
Iz najvišjega Jezera pod Vršacem vode odtekajo v dolino Soče in v Jadransko morje. Vsa ostala jezera so hidrološko med seboj povezana. Vode se stekajo v Savo Bohinjko in seveda naprej proti Črnemu morju.
ENGLISH
The Triglav Lakes Valley (Slovene: Dolina Triglavskih jezer) is a rocky hanging valley in the Julian Alps in Slovenia, below the sheer sides of Mount Tičarica and Mount Zelnarica southwest of Triglav. The valley is also called the Seven Lakes Valley (Dolina sedmerih jezer), although there are ten and not seven lakes in the valley. It is above the tree line and is geologically alpine karst; therefore it has also been termed the Sea of Stone Valley (Dolina kamnitega morja).
The lowest lake is the Black Lake (Črno jezero) at an elevation of 1,294 metres (4,245 ft) above sea level; it is above the rocky slope of the Komarča Crag. The Alpine newt (Ichthyosaura alpestris), endemic to the Alps, lives in it. Below Mount Tičarica (elevation 1,676 m (5,499 ft)) there are two interconnected lakes known as the Double Lake (Dvojno jezero). At an elevation of 1,838 m (6,030 ft) lies the Big Lake (Veliko jezero) or the Lake Ledvica (literally: Lake Kidney; Jezero v Ledvici). It has the shape of a
kidney and is the largest and the deepest of these lakes. The highest is the Podstenje Lake (Jezero v Podstenju), which is located at an elevation of 1,993 m (6,539 ft).
There are two mountain lodges in the Triglav Lakes Valley. The Triglav Lakes Lodge (Koča pri Triglavskih jezerih; 1,683 metres or 5,522 feet), owned by the Ljubljana-Matica Hilwalking Club, is located at its southern edge, whereas the Central Sava Lodge at Prehodavci (Zasavska koča na Prehodavcih; 2,071 metres or 6,795 feet), operated by the Radeče Alpine Club, is located at its northern edge. They are two hours apart. They may be accessed from Bohinj over the Komna Plateau (5 hours to the Triglav Lakes Lodge), from Bohinj over the Komarča Crag (3 hours), from the Blato Pasture (3:30 hours), from Trenta (3 hours to the Central Sava Valley Lodge, and over Trebiščina Pasture (3:30 hours to the Central Sava Valley Lodge).