Na Veliko planino iz doline Kamniške bistrice vodi mnogo označenih in neoznačenih poti. Najbolj zahodna med njimi je Martinj steza, ki se začne pri vasici Kopišča kakšen kilometer naprej od spodnje postaje žičnice. Po makadamski cesti gremo do točke N 46 18.926 E014 36.505 kjer na desni strani poiščemo slabo viden začetek steze.
[Tukaj zapustite cesto]
Steza je v začetku slabo vidna, kasneje pa ji zlahka sledimo. Vzpenjamo se po gozdnem pobočju in po dobre pol ure pridemo do ostankov rudniških rovov v katerih so nekdaj kopali boksit.
Boksit je najpomembnejša aluminijeva ruda. Sestavljen je večinoma iz aluminijevih mineralov gibsita, bemita, diaspora in aluminijevega oksida dihidrata, ki so pomešani z železovima oksidoma getitom in hematitom, glinencem kaolinitom in majhnimi količinami anatasa.
Meščanska korporacija Kamnik, ki je bila lastnica teh gozdov, je prvo pogodbo za oddajo območja v najem sklenila leta 1853, dejavnost pa je ugasnila med obema vojnama.
Na Kopiščih je bila do druge svetovne vojne manjša tovarna (v Avstro-Ogrski so ji rekli Putzpulverfabrik) v kateri so iz boksitne preperline izdelovali štupo – čistilno sredstvo za kovine.
Nekaj ovinkov više, kjer je bil osrednji del rudnika, je še nekaj ostankov rovov, a so bolj ali manj zasuti. Pot nas vodi mimo precej velikega podora,ki je nastal, ko so se podrli rudniški rovi.
Zakladek se nahaja v edino ohranjenem spodnjem rovu. Če boste globje v rovu s svetilko posvetili po stropu, boste v glini opazili majhne kovinske delce.
