Jožefov studenec na Studencih ... Jožef's well Traditional Geocache

SI

Jožefov studenec na studencih

Pod Jožefovo cerkvijo je pot imenovana Pod izvirki, ki pelje k reki Dravi, ob poti pa se nahaja Jožefov studenec.

Področje kraja je dokaj vodnato, saj se voda s Pohorja steka v reko Dravo. Tako so v bližini cerkve nastali izviri vode. Kraj Studenci so poimenovali po številnih vodnjakih (studencih), danes pa so Studenci mestna četrt kot del Maribora. Od  vseh studencev v tem predelu pa je ohranjen le Jožefov.

Tukaj so se krajani oskrbovali z vodo. Ljudje so to danost izkoristili tako, da so vodo zajezili in prilagodili za pranje perila. Na tako urejenem perišču so Studenčanke in okoliške gospodinje prale in splakovale perilo, zbiranje peric pa je vedno bil poseben  dogodek. Do perišča so perilo prinašale v velikih škafih ali pa vozile v vozičkih. Opravilo je bilo dolgotrajno in nič kaj prijetno. Voda je imela v nekaterih izvirkih okoli 20°C.

V spomin na pranje v preteklosti lokalno turistično društvo vsako leto organizira prikaz pranja in splakovanja perila, kot so to počele gospodinje nekoč. Prireditev je družabnega značaja in se je udeleži večje število društev iz okolice Maribora in tudi širše, v katerih se trudijo ohranjati tradicijo pranja perila ob tekoči vodi.

Na tem mestu so leta 1878 še stale stope, papirni mlin in tovarna lepenke. Javna pralnica perila je bila na tem mestu že prej, leta 1930 pa je takratno Olepševalno društvo s pomočjo širše skupnosti uredilo studenec z okolico. Uredili so zajetje z  dvema koritoma za pranje perila, kasneje tudi nadstrešnico in studenec poimenovali po svetniku, ki mu je posvečena bližnja cerkev, Jožefov studenec. Prvo, nižje korito je bilo namenjeno pranju perila, drugo pa  splakovanju. Dolga leta je služil namenu. Z razvojem načina pranja (vodovod v hiši, pralni stroj) je njegova uporabnost bledela in na koncu tudi usahnila. Studenec je tako danes predvsem etnološkega pomena. Zaradi sporočilne vrednosti so ga leta 2002 temeljito obnovili s pomočjo sponzorja. Studenčani pa so lahko na to znamenitost upravičeno ponosni. Ogleduje si ga tudi vedno več turistov, tudi od drugod. Studenec je uvrščen na seznam stotih vodnjakov na Slovenskem.

Tako so zapisali leta 2002 o prenovi v lokalnem časopisu:

Jožefov studenec in pralnica

V Mariboru pa so prav tako v septembru 2002 odprli obnovljen Jožefov studenec in pralnico na prostem. Objekta, ki sta  dolgo časa propadala in kljubovala zobu časa, so obnovili v  okviru projekta Heliosovega ekološkega sklada. Vodnjak oz.  studenec je bil v lanskem letu skupaj z nekaterimi drugimi  objekti izbran na javnem natečaju, ki sta ga razpisala poslovni  sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor ter tako  deležen dela sredstev in vzpodbude za njegovo obnovo.  Jožefov studenec v Mariboru je že trinajsti obnovljeni vodnjak v Sloveniji, ki ga je Heliosov ekološki sklad finančno podprl, na dokončanje obnove in njihovo odprtje pa v letošnjem letu  čaka še sedem vodnjakov.

Tako so zapisali leta 1930 o prenovi v lokalnem časopisu:

Mariborski VEČERNIK; Maribor, dne 12. VIII. 1930

Jožefov vrelec v Studencih

PRAKTIČNO UDEJSTVOVANJE STUDENŠKEGA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA. - NOVE NALOGE. - MNOGO DOBRE VOLJE, A MALO SREDSTEV.

Ako te je v preteklem mesecu privedla pot preko brvi k dravski črpalki ter si jo zavil ob Dravi v breg proti sicer veliki, a znotraj in zunaj razpadajoči stavbi cerkve sv. Jožefa, nisi opazil pri perišču živahnih studenških peric, ki so se navadno urno sukale okrog pralnega korita in migale ne samo z rokami, ampak tudi z jezički, da jim ni bilo predolgočasno. Mesto urnih peric si videl stopicati okrog perišča čmerikave moške z dolgimi rušami, ki so kopali, prevažali pesek, mešali beton in delali nekaj novega. In zdaj po preteku dobrega meseca se le pokazalo novo veliko korito za izpiranje, zraven njega pa lično betonirano pročeljice z napisom »Jožefov vrelec — 1930«. Iz njega izvira močan curek in poleg je lična posoda za pitje.

Torej Studenčani imajo nov vrelec, ki je zdravilen seveda. Sicer se ti ni potreba bati, da bi se opekel pri pitju. Zakaj iz njega izvira mrzla pohorska studenčnica, ne pa kaka topla mineralna voda. Zato ime »vrelec« ni ravno najbolj posrečeno in bi bilo boljše menda Jožefov »vir« ali pa »izvirek«. Toda naši sosedje Studenčani niso ravno preveč natančni in tenkočutni zlasti ne v jezikovnem pogledu. Saj še danes često čuješ pravi pravcati »Brunndorfer tajč«, da te kar trga po ušesih. Dasi se je v tem oziru zadnja leta obrnilo že mnogo na bolje, vendar bi lahko bili že izginili tudi ti ostanki, ako bi imelo naše delavstvo vsaj desetinko tiste narodne zavesti in ponosa, katerega ima nemško, francosko ali pa angleško delavstvo, pa čeprav je politično internacijonalno usmerjeno.

Sicer nam pa danes ne gre ravno za jezikovno plat »Jožefovega vrelca«. Glavno je, da je tu in poleg njega novo perišče. Obe napravi bosta prav dobro služili svojemu namenu. Jožefov izvirek bode tolažil žejo ne samo pericam, ampak vsakemu, ki bo potreben zdravega in hladnega napoja. S periščem pa bode ustreženo delavskim ženam pericam, da se bodo vse lahko zvrstile brez dolgega čakanja.

Vse to pa je napravilo studenško olepševalno društvo v sporazumu z občino. Vsa naprava stane okrog 3500 Din, kateri znesek je večinoma nabral samo en odbornik pri strankah, ki so zainteresirane na perišču. Načrte pa je napravil in delo vodil predsednik društva prožni mojster g. Grein, ki je pravzaprav tudi ustvaritelj delavskih kolonij železničarjev v Novi vasi, na Teznu in drugod. S tem je društvo prav lepo pokazalo smisel za praktično udejstvovanje, kar je našlo pri prebivalstvu prav prijeten odmev. Lani se je napravil park, ki se letos že prav čedno razrašča v sredi Studencev. Letos pa Jožefov izvirek s periščem. Olepševalno društvo ravno v centrih mu našega delavstva pa čakajo še druge naloge, ki so prav hvaležne. Lahko bi vplivalo z razpisom majhnih nagrad, ali pa vsaj z razdelitvijo priznalnih diplom vzpodbujevalno na gojitev cvetlic bodisi na vrtih, kakor tudi na oknih. Mnoge delavske žene gojijo cvetlice že iz prirojenega veselja na vrtovih in v sobah, a ne dobe od nikogar nikakih navodil, še manj pa vzpodbude. In vendar uplivajo cvetlice vzgojno na človeka. Zakaj človek, ki vzgaja in ljubi cvetlice, je dobrega srca in dovzeten.  

Poleg raznih drugih nalog studenškega olepševalnega društva bi bilo seveda največ vredno, ako bi doseglo s sodelovanjem drugih faktorjev, da bi že zginil tudi »farovški« hlev na najlepšem prostoru v Studencih, ki ni samo pravcato prometno napotje, ampak tudi higijenski in estetski škandal prve vrste. Na neki način bode treba najti potov in sredstev, da se tista kočura, ki bi delala sramoto vsaki hribovski vasi, podere in se dobi prostor za cesto.

Toda zdi se, da bode steklo še mnogo vode po Dravi, predno se to doseže. Morda se pa podrtija sama zruši. Pač pa se lahko olepševalno društvo z malimi stroški udejstvuje še drugod. Od Dravske črpalke pa do prve hiše - par sto metrov razdalje - ob poti za Dravo rastejo take koprive, da bi rajnka Avstrija lahko oblekla par polkov svojega vojaštva v vojni dobi. In te koprive so prav pošteno žgeče. To skušajo razni pasanti, ki se morajo izogibati in nehote zadenejo ob koprive. Sicer trdijo, da so žgeče koprive zelo zdravilne proti revmatizmu, a vsak ga hvala bogu že vendar nima. Če že posestniki sami ne pokosijo tega zdravilnega zelišča, naj pa to stori olepševalno društvo. Prihodnje leto pa naj zasadi ob robu Drave vrbe, ki bodo vsekakor hvaležnejše nego koprive.

Splošno pa se mora priznati, da se Olepševalno društvo v Studencih prav pridno udejstvuje. Sicer je to udejstvovanje še skromno, ker primanjkuje gmotnih sredstev, a že dosedanji začetki kažejo, da je vsaj mnogo dobre volje pri vodilnih faktorjih. In kjer je ta, tam se polagoma dobe tudi sredstva.

EN

Jožef's Well at Studenci district

Under the path of Joseph's Church, the path is called "Pod izvirki", which leads to the river Drava, and on the way there is Jožef's's well.

The area of ​​the place is quite watery, because the water from Pohorje flows into the river Drava. Thus, the sources of water were created near the church. The place called Studenci has been named after many wells, and today Studenci is a town quarter as part of Maribor.

The people here supplied water. People took advantage of this fact by watering and adapting water for laundry. On such an arranged dish, Studenci people and the surrounding housewives were washing their laundry, and the collection of wigs was always a special event. The laundry was brought to the dormitory in large wardrobes or wheelchairs. The task was lengthy and nothing pleasant. Water in some of the sources was about 20°C.

In the memory of washing in the past, the local tourist association organizes a show of laundering and flushing every year, as householders once did. The event is of a social nature and is attended by a large number of societies from the vicinity of Maribor and also wider, in which they try to preserve the tradition of laundry washing with running water.

In this place, in 1878 there were a paper mill and a cardboard factory. Public laundry was already in place earlier but in the year 1930, the Beautification Society, with the help of the wider community, arranged a stud with its surroundings. They arranged the cover with two basins for laundry, later also a canopy and a stud named after the saint, dedicated to the nearby church, Jožef's well. First, the lower trough was meant for laundry washing and the second was used for flushing. For many years he served the purpose. With the development of the washing method (the water supply in the house, the washing machine), its utility was fading and eventually died. Studenec is today mostly of ethnological significance. Due to its value, it was thoroughly restored in 2002 with the help of a sponsor. However, Studenci people can be proud of this attraction. It is also seen by more and more tourists, including from elsewhere. Studenec is listed on the list of hundred wells in Slovenia.