KOZJANSKI REGIJSKI PARK
Krajinska razgibanost Kozjanskega s Posavskim hribovjem, kozjanskimi griči in obsoteljsko ravnico na vzhodu države je podlaga izjemni biotski raznolikosti. Javni zavod, ki upravlja s parkom, je skupaj z domačini razvil nekaj izjemno dobrih parkovnih praks, med katerimi izstopa tradicionalno sadjarstvo.
Kozjanski park je s svojo razigrano krajinsko razgibanostjo in izjemno biotsko pestrostjo obiskovalcu zanimiv v vseh letnih časih. Spomladi s cvetočimi sadovnjaki in travniki, poleti s parkovnimi dejavnostmi, jeseni s Praznikom kozjanskega jabolka in pozimi z mirom. Vabi tudi pregovorno dobra in odprta »kozjanska duša«.
Kozjansko in Obsotelje - Osrednje območje
Kozjanski regijski park je eno naših najstarejših in največjih zavarovanih območij. Od mejne reke Sotle, ob kateri najdemo mestoma še dobro ohranjeno obrečno vegetacijo in rečne mrtvice se preko nižinskega, s kmetijskimi kulturami obdelanega sveta, počasi dvigamo v hribovit svet, porasel z bukovimi in hrastovimi gozdovi. Ta svet je kot v nekakšnem polkrogu obdan s Posavskim hribovjem, vmes pa je Srednjesotelsko gričevje, polno sadjarstva in vinogradništva.
Kozjansko in Obsotelje - robno območje
Jabolka starih sadnih sort visokodebelnih travniških sadovnjakov so glavne zvezde prepoznavnosti parka. Stare sadne sorte ne potrebujejo mineralnih gnojil ali pesticidov, da obrodijo. S tem ostaja krajina plodna brez kemijskega pospeševanja. V Podsredi, ki je po zasnovi srednjeveški trg, se vsak drugi vikend v oktobru odvija legendarni Praznik kozjanskega jabolka, ki je eden največjih in najbolje obiskanih okoljskih dogodkov v državi.
Kozjansko in Obsotelje - vplivno območje
Kozjanski park je zavarovano območje, veliko 206 km², s statusom regijskega parka. Zavarovano območje je na severu omejeno z Rudnico, na vzhodu s Sotlo, na jugu preko Orlice prehaja v Bizeljsko in Senovsko gričevje, na zahodu pa meja poteka preko hribov Vetrnika in Oslice. Značilna je prehodnost iz predalpskih hribovitih in pretežno z gozdovi poraščenih predelov v ravnino ob Sotli. Med ravninskim Obsoteljem in hribi vzhodnega Posavskega hribovja je sadjarsko-vinogradniško Srednjesotelsko in Bizeljsko-sremiško terciarno gričevje.
Glavna vodotoka sta reki Bistrica in Sotla, katerih dolini predstavljata ravninski del območja, kjer tečejo glavne prometne povezave in so vsa večja centralna naselja.
Kozjansko in Obsotelje - zemljevid
NARAVA V PARKU
Naravo Kozjanskega parka označuje izjemno visoka stopnja biotske pestrosti, kar potrjuje tudi dejstvo, da je 69 % območja Kozjanskega regijskega parka vključeno v območja Natura 2000. Popisi in monitoringi iz leta v leto daljšajo sezname rastlinskih in živalskih vrst. Posebej se lahko pohvalimo z številnimi podatki o kukavičevkah, metuljih, kobilicah, hroščih.
Soteska Bistrice
Narava zavzema različne habitate, različne živalske in rastlinske vrste, pestro geološko sestavo, saj se tod srečujejo Dinaridi in Panonidi, raznovrstne naravne znamenitosti (soteske, slapovi, kraški pojavi, hidrološke vrednote, naravne kamnite skulpture ter geomorfološki pojavi.
Gruska - geomorfološka in hidrološka naravna vrednota
V Parku tečeta dva pomembna vodotoka s svojimi pritoki in naravno raznovrstnostjo: Sotla kot mejna reka in Bistrica.
KULTURNA DEDIŠČINA
Kulturna dediščina je človeška ustvarjalnost na vseh področjih vsakdanjega načina življenja. Lahko rečemo, da so to dobrine, podedovane iz preteklosti.
Grad Podsreda
Kozjanski park kot pokrajina mnogih obrazov nam tudi na področju kulturne dediščine kaže svojo raznolikost. Bogata kulturna dediščina se prepleta z ohranjeno naravo. Arheološka najdišča, prafarne in romarske cerkve, mogočni gradovi, srednjeveški trgi in dediščina vsakdanjega življenja burijo domišljijo in raziskovalno žilico. Zgodbe in legende, v katerih so glavni igralci velikani Ajdje, kmečki uporniki, kleni domačini in hudobni zmaji bogatijo kozjanski prostor. V pokrajini, kjer se Alpe srečajo s Panonsko nižino, se mešajo hribovski in nižinski vplivi, kar se ne odraža le v naravi, ampak tudi v življenju domačinov.
Levstikov mlin v Podsredi
Svete gore
Vir: spletna stran Kozjanskega regijskega parka (kozjanski-park.si)
SOTESKA BISTRICE IZ ZASELKA ZAGAJ
Pot nas vodi po približno tri kilometre dolgi soteski reke Bistrice. Med Rebrijo in Tisovcem postane tako tesna, da postane neprehodna. Pobočja soteske so strma, skalovita in gozdnata. Na južni strani se stene dvigujejo preko 400 metrov visoko. Zlasti v zimskih mesecih daje soteski poseben pečat pogled na cerkev Matere božje na Svetih gorah. Velja za najbolj ohranjeno in slikovito rečno sotesko v vzhodni Sloveniji. Nahaja se v regiji Posavska in podregiji Senovsko, Bizeljsko in Sotelsko gričevje in še ožje v podregijo Srednjesotelsko gričevje.
Družinski izlet: Izlet je primeren tudi za otroke stare do 2 leti, saj hodimo po ravni makadamski cesti, ki nas vodi skozi sotesko reke Bistrice. Zaradi dolžine izleta jim po potrebi pomagamo z nošenjem. Izlet lahko v celoti opravimo z vozičkom za otroke. Otroke bo navdušila neokrnjena narava in bližina reke Bistrice.
Višina: 222 m
Višina izhodišča: 204 m
Višinska razlika: 18 m
Izhodišče: Peljemo se do naselja Bistrica ob Sotli. Če se pripeljemo iz Brežic se zapeljemo preko centra naselja mimo cerkve in pošte ter na križišču pred pokopališčem zavijemo levo proti Podsredi. Če se pripeljemo iz Podčetrtka, na prvem križišču za pokopališčem zavijemo desno proti Podsredi. Čez približno 500 metrov, med sadovnjaki, smo pozorni na manjšo tablo Kozjanskega parka, ki nas ob cesti usmerja levo proti Soteski reke Bistrice. Nahaja se poleg avtobusne postaje (april, 2015). Te ozke asfaltirane ceste se držimo naravnost nadaljnjih nekaj 100 metrov do mosta, ki levo prečka reko in manjšega razpotja. Tu je naše izhodišče izleta. S hojo pričnemo naravnost po makadamski cesti. Vodi nas mimo ruševin stare hiše (april, 2015) ob desni strani reke.
![]()
Časi: Približno 30 minut zmerne hoje po položnem makadamu, ki nas del poti vodi ob reki Bistrici. Sezona: Vsi letni časi.
Vzpon: Naše makadamske ceste se držimo vse do njenega konca, kjer postane soteska pretesna za nadaljno hojo. Pot nas vodi mimo Kunejevega jeza v Zagaju, kjer je nekoč deloval mlin. Gremo mimo rečnega tolmuna, kjer so si lokalni prebivalci uredili majhno priročno skakalnico, mimo posameznih njiv in travnikov. Nad nami se bohotijo Svete gore s cerkvijo Matere božje. Na koncu poti je dovolj prostora samo še za reko Bistrico.
Naloge za izračun končne lokacije / Tasks for calculating the final location
Stage 1: N 46° 02.814 E 015° 39.084
Vrednost A = število črk priimka, iz katerega je izpeljanka tega jezu in mlina. Value A = number of letters of the surname from which the dam and mill are derived.
Stage 2: N 46° 02.729 E 015° 39.188
Na tej točki parkiraj avtomobil in se podaj naprej do končne točke peš. Prav tako tukaj poišči naslednje podatke:
B = število fotografij, na katerih so prikazane rastline območja, kjer se nahajaš;
C = nadmorska višina Glije jame (uporabi podatek iz, ki ga najdeš na tabli);
D = razlika v nadmorski višini med najvišjo in najnižjo točko reke Bistrice;
E = oglej si nalogo za oceno padca struge reke. Izračunaj, za koliko metrov pade reka na 1 km rečnega toka. Zaokroži na celo število.
Park the car at this point and continue on to the final point on foot. Also, find the following information here:
B = number of photos showing the plants of the area where you are located;
C = altitude of the Glije cave (use the information from the board you find on the board);
D = difference in altitude between the highest and lowest point of the Bistrica river;
E = Take the task of assessing the fall of the riverbed. Calculate for how many meters the river falls to 1 km of the river stream. Rounded to an integer.
Končna lokacija/Final location
Moj predlog in predlog narave je (saj smo v zavarovanem območju Regijskem parku), da se do končnih koordinat sprehodiš peš ali s kolesom.
Končna lokacija zakladka se nahaja na: N 46° (E-A-B).(C-D+E+B+A+1) in E 015° ((E-B)*A+3).(C-D+C/A-A*B)
My proposal and the proposal of nature is (since we are in the protected area of the Regional Park) that you walk on foot or by bicycle to the final coordinates.
The final location of the bookmark is located at: N 46° (E-A-B).(C-D+E+B+A+1) in E 015° ((E-B)*A+3).(C-D+C/A-A*B)