SLO
Dvorec Matzenau naj bi bil sezidan kot letno in lovsko bivališče v začetku 19. stoletja. Kot grad je bil enonadstropni dvorec zapisan že od leta 1876.
Dvorec Matzenau je bil nekdaj razkošno grajena zgradba (26.5 x 15.5 m in do ostrešja visoka 9m) v neoklasicističnem slogu in njegovo gradnjo so po vsej gotovosti opravili italijanski stavbeniki. Neoklasicistični elementi so na stavbi vidni v ohranjenem pročelju pred vhodom in ob oknih oblikovani polstebri, ki so v jonskem slogu. Neoklasicističen slog motita le kovinska balkonska ograja in kovinska balkonska podpornika, ki se po slogu uvrščata v novejše obdobje. Nad balkonskimi vrati in okni oziroma nad glavnim vhodom sta se v sredini dobro ohranila grba, pred vhodom pa trije obokani, štirioglati stebri.
Ime prvega lastnika dvorca Matzenau ni znano, v času med leti 1866 in 1900 pa je dvorec zamenjal sedem lastnikov, ki so živeli bodisi kje v Avstriji ali pa na Madžarskem. Dvorec je leta 1900 od Denesa Craigherja kupil grof Carl von Matzenauer, češki Nemec, ki se je s svojo družino preselil zaradi ženine bolezni iz Mikulova na Češkem v Prosenjakovce. Po prvi svetovni vojni je bil v komisiji za določanje meje med Jugoslavijo in Madžarsko in tako ima velike zasluge, da poteka meja kot jo imamo danes. Umrl je 5. februarja 1932 v Prosenjakovcih. Pokopan je na katoliškem pokopališču v Selu.
Okoli dvorca je bil nekdaj urejen čudovit park s klopcami za počivanje in fontano, celotno zemljišče pa je obsegalo okoli 150 hektarjev. Park je bil skupaj z dvorcem po letu 1945 zanemarjen in se je povsem zarasel. V okviru projekta Carpe diem je pred leti dobil svojo prvotno podobo in funkcije, za katere je bil oblikovan. Park obdaja krožna pot, ki služi tudi kot dostop do dvorca. Ob poti so bile nameščene tudi klopi. Na informativnih tablah se je možno poučiti o rastočih drevesih in njihovih posebnostih.
Od dvorca je danes ohranjena le prednja stran, večina notranjosti in zadnji deli stavbe so v ruševinastem stanju, zato odsvetujemo raziskovanje tistih predelov.
ENG
The two-storeyed manor, mentioned in records as a castle from 1876, was a luxurious edifice (26,5 x 15,5 x 9 meters high) built in a neoclassical style, and used as a seasonal and hunting residence by numerous owners, who lived in Austria or Hungary. The structure is said to have been built at the beginning of the 19th century by Italian architects. Around the building there was a park with a resting benches and fountain. The entire premises spanned an area of approximately 150 hectares (400 acres). In 1900, Denes Craigher bought the manor from Carl von Matzenau.
After 1945, the park was neglected. Few years back, as a part of the Carpe Diem project, the park has once again regained its original image, since it is being restored to the charm and the purpose for which it was designed. It is surrounded by a trail which also serves as an access to the manor. The benches along the trail offer an opportunity for the visitors to rest and the information panels give them some information on our native tree species and their peculiarities.
From the castle today only the front side is preserved, most of the interior and the last parts of the building are in a ruined state, so it is not advised to explore those areas.