močerad
človeška ribica
Dvoživkam po celem svetu grozi izumrtje. Številčen promet v povezavi s cestno infrastrukturo, ki se stalno širi, predstavlja resno grožnjo, saj se mnoge dvoživke sezonsko selijo med različnimi habitati, ki so pomembni za njihovo preživetje. Pri selitvah dvoživk pravzaprav govorimo o več selitvenih valovih. Najopaznejše so pomladanske selitve odraslih živali iz prezimovališč v mrestišča, kjer poteka razmnoževanje in odlaganje mrestov (jajc dvoživk). Prve pričnejo s selitvijo rjave žabe (sekulja, rosnica, plavček, laška žaba), sledijo pa jim navadne krastače. Osebki teh vrst krenejo na pot množično ob istem času (so t. i. explosive breeders), zato je njihova selitev najbolj opazna. Proti vodi se odpravijo tudi pupki, zelene žabe, rege ..., vendar je njihova selitev mnogo manj opazna, njihovo razmnoževalno obdobje pa se začne kasneje kot pri rjavih žabah in krastačah.
Pomladanske selitve v mrestišča se začnejo, ko se najnižja nočna temperatura dvigne na 4─5 °C, zato lahko v deževnih nočeh vidimo krastače in rjave žabe, kako se množično selijo iz prezimovališč proti mrestiščem. Ceste na žalost v mnogih primerih te ustaljene selitvene poti prekinjajo. Na takih odsekih lahko prihaja do množičnih pomorov teh živali. Takšne cestne odseke imenujemo črne točke. Njihov vpliv na dvoživke je odvisen od števila osebkov, ki se selijo in števila vrst, ki se selijo na posamezni točki. V Sloveniji je takšnih točk več kot 1000.
Na območjih, kjer kopenski habitat objema vodnega, se prek ceste seli le del populacije dvoživk, a kar nekaj živali vseeno izgubi življenje. Kadar pa sta kopenski in vodni habitat popolnoma ločena s cesto, se prek nje selijo cele populacije. V tem primeru lahko povozi na cesti vodijo v lokalno izumrtje dvoživk. Sama cesta za dvoživke ni ovira, vendar pa je vseeno lahko smrtna past. Temen asfalt je topel in prijeten in tudi na sami cesti je veliko insektov, s katerimi se dvoživke prehranjujejo. Veliko samcev na cesti preži na samice ter čaka na priložnost, da se jo oprimejo in marsikateremu to tudi uspe. Če avto povozi takšno samico to vpliva na potencialno preživetje vrste na celotnem območju. Večina dvoživk se seli od mraka (in še nekaj ur naprej), ko je vreme milo in vlažno. Množični povozi dvoživk imajo več negativnih vplivov na populacije dvoživk: upad populacij, velike razlike v razmerju med spoloma, genetska izoliranost (zmanjšana heterozigotnost), izumrtje lokalnih populacij in zmanjšanje možnosti za širjenje v nove habitate.
Spomladi se dvoživke selijo na mrestišča, kjer se razmnožujejo oz. odlagajo mreste. Žabe v vodo odložijo skupek jajc, ki mu pravimo mrest, pupki pa posamezna jajca zavijejo v liste vodnih rastlin. Iz jajc se razvijejo ličinke, ki dihajo s škrgami in so vezane na vodno okolje. Škrge so pri ličinkah močeradov in pupkov zunanje, pri paglavcih pa jih prekriva koža. Iz ličinke se v procesu preobrazbe razvije mlad osebek, ki diha s pljuči in je prilagojen za bivanje na kopnem. Pri brezrepih dvoživkah se rep tekom preobrazbe resorbira, repate dvoživke pa rep obdržijo celo življenje.
mrestišče
Po parjenju se odrasle dvoživke odpravijo v poletna bivališča, kjer se prehranjujejo in preživijo preostanek poletja. Različne vrste dvoživk se izven obdobja razmnoževanja zadržujejo v različni oddaljenosti od vode. Zelene žabe so večinoma celo leto ob vodi, medtem ko so lahko poletna bivališča navadnih krastač in rjavih žab od vode oddaljena tudi kilometer in več. Julija in avgusta se pravkar preobražene dvoživke iz mlak razpršijo po okolici. Pozno jeseni se dvoživke odpravijo prezimovat. Jesenske selitve potekajo iz poletnih bivališč v prezimovališča, kjer dvoživke otrple preživijo zimo. Poleg odraslih dvoživk, se na pot do prezimovališč odpravijo tudi preobraženi mladostni osebki (t. i. »žabji dež«). Nekatere prezimujejo v gozdu, v luknjah v zemlji in pod koreninami, druge v blatu na dnu vodnih teles, spet tretje se odpravijo v jame.
pupek
Da prideš do koordinat, bo potrebno najti številke (6) v besedilu. Potrebno bo zelo dobro branje in opazovanje besedila.
Koordinate so:
N 45 56.XXX E 15 07.YYY
S sabo imejte pisalo.
