Globok tolmun v Iškem vintgarju EarthCache

Geološke značilnosti, ki jih lahko opazujemo v Iškem Vintgarju in so zelo dobro izražene tudi pri samem tolmunu, kateremu je posvečen ta zaklad so:

• Značilna kamnina - dolomit
• Babe in dedci
• Rečna erozija

Kamnina, ki je največ najdemo na območju Iške, med drugim tudi na objavljenih koordinatah, je iz triadnega dolomita, to je kamnina, ki se je odložila proti koncu Triasa. Geologi mu rečejo tudi glavni dolomit. To je plastovita kamnina s plastmi debelimi od 0,5m-1m. Kamnino tvorijo temnejši in svetlejši pasovi široki nekaj mm, ki so med drugim posledica velikosti zrn. Odtenek,ki ga vidimo na daleč mu da tista barva,ki prevladuje. Plast dolomita naj bi bila debela med 1200 in 1500m. V zgornjem toku Iške najdemo tudi ladinijske dolomite, ki so del srednje in spodnjetriasnih kamnin. Te dolomiti so zrnati kot sladkor in svetlosivi. Poleg dolomitov najdemo v Iškem vintgarju tudi apnence, glinaste skrilavce in peščenjake, sem ter tja pa tudi lehnjak. Zahodno in vzhodno od Iške najdemo tudi dve podolgovati zaplati apnencev iz starejše jure. Imajo veliko fosilov in so temnosive barve. Na območju jurskih apnencev najdemo tudi številne kraške pojave,kot na primer vrtače in skalovja. Vode, ki pod njim poniknejo izvirajo v kraškem izviru Ižice na Igu. Pozor! Iška in Ižica sta dve različni reki! Iška teče skozi Iški vintgar, ki ga je izdolbla s pomočjo rečne erozije, in potem po Barju, Ižica pa izvira na Igu in teče samo po Barju. Obe se izlivata v Ljubljanico.

Pod skalnimi robovi Iške na pobočjih najdemo t.i. babe in dedce - turne oziroma skalne osamelce. Če se postavite na objavljene koordinate, vidite enega nad tolmunom, ki šele dobro nastaja, če pa se ozrete nazaj, pa je za vami en bolj izrazit, ki ga lahko vidite na spodnji sliki:

Še en je kakih 50m nižje ob Iški na levem bregu. Malo bolj stran od tega zemeljskega zaklada je še eden tam, kjer je zaklad Stari dedec , in pa tudi Skalni mož pri Vrbici, kjer je zaklad Sotočje , Še en je  Votli kamen, kjer tudi zaklad z istim imenom. Teh osamelcev je v soteskah Iške, Zale in drugih pretokov veliko in so ena od geoloških posebnosti teh krajev. Zgrajeni so iz kamnine, ki je trša od okolice in se je zato obdržala kljub eroziji, ki jo povzročajo dež, sneg, veter, sonce, zmrzal itd. Nad tolmunom na koordinatah lahko opazujemo skalni dedec, ki ni tako zelo izrazit, kot nekateri drugi, vendar lahko tukaj v eni fotografiji zajamemo dedca iz dolomita, tolmun v Iški in sledi rečne erozije, ki so tri pomemebne značinosti Iškega vintgarja.

V Iškem vintgarju in med drugim tudi na koordinatah najdemo številne sledi rečne erozije. Rečno erozijo v osnovi delimo na štiri tipe:

1. Hidravlično delovanje (Hydraulic action) - To je strižna moč vode, ki se zaletava ob rečne bregove in jih spodjeda in odnaša. Zrak se ujame v razpoke rečnega brega in struge, potem pa tlak vode stisne zrak do te mere, da razpade kamnina.
2. Drgnenje (Abrasion) - To je, ko kamenčki brusijo vzdolž rečne obale in struge podobno kot v učinku brusnega papirja.
3. Obraba (Attrition) - To je, ko skale, ki jih nosi reka, trčijo druga ob drugo. Razbijejo se, da postanejo manjše in bolj zaobljene.
4. Raztapljanje (Solution) - Ko voda raztopi določene vrste kamnin, npr. apnenec.

Med drugim je Iški vintgar tipična dolina v obliki črke V, kar je značilno za doline, ki jih je izdolbla reka in ne recimo ledenik. Iška je hudourniška reka, kar pomeni, da zelo naraste v času nalivov. Celo za več velikostnih razredov. Zaradi občasno zelo povečanega pretoka Iške in pritokov lahko skoraj povsod v Iškem Vintgarju opazujemo opazujemo velike skale, ki so jih reka Iška in njeni pritoki odlomili višje v dolini in prinesli s tokom. Z razdaljo, ki jo te skale prepotujejo z reko, se skale tudi drobijo in zaoblijo - nastanejo prodniki, ki jih lahko tudi opazujete tod okoli. Ker se na tem mestu skale tudi odlamlajo, lahko najdete vse od ostrih nedavno odlomljenih skal, do lepo okroglih prodnikov. Na nekaterih skalah na koordinatah lahko opazujete ravne raze, ki so posledica drgnenja skal druga ob drugo. Vidite lahko tudi, da so tam, kjer je struga najožja in tok najmočnejši, skale zglajene zaradi drobnih kamenčkov, ki so obrusili skale, ko jih je voda nosila mimo. Laminaren vodni tok je tok brez vrtincev, kjer so tokovnice vzporedne, turbulenten pa imenujemo tok, kjer nastajajo vrtinci. Ponekod na mestu zaklada in na splošno v hudourniški rekah se pojavijo vrtinci, v katerih se voda, s katero potujejo kamenčki, vrtinči in te kamenčki dolbejo kamnino pod sabo in nastajajo lonci ozirom krožniki ali morda bi lahko rekli celo ponve. Znanstveno ta pojav imenujemo draslje. Izdolbejo jih kamenčki, ki jih voda nosi s sabo. Na spodnji skici je prikazan nastanek draselj:

Teh draselj, ki so (vsaj delno) nastale na mestu zemeljskega zaklada je kar nekaj. Nekaj primerov prikazuje spodnja slika:

Na točkah označenih z 1, 2 in 3 vidite večje, večinoma polovične lonce, izdolbene s strani vode in kamenčkov v njej. Na točki 4 pa je vidnih nekaj manjših loncev, ki so pa celi. Pri štirici draslje šele nastajajo. Za draslje je značilno tudi to, da je njihova notranjost navadno dokaj gladka in enakomerna, lahko pa ima tudi kaj prask ali razpok.

Tolmun na koordinatah je tudi šolski primer, kjer se potrdi enačba o ohranitvi pretoka, ki je izpeljanka iz Navier-Stokesove enačbe: Produkt hitrosti toka in preseka skozi katerega teče tok, se mora ohranjati:

v₁·S₁=v₂·S₂

presek pa je sestavljen iz produkta globine toka in širine toka

S=h·b

Torej v primeru, ko se voda znajde v tako ozkem toku, kot je na koordinatah, se mora na tistem mestu povečati globina toka in hitrost toka. Zato na tem mestu reka teče hitreje in še bolj dolbe in spodjeda tla na dnu in tako se tolmu poglablja dokler ne doseže dovolj velike globine, da se izpolni zgornja enačba. Iška pa seveda dolbe material na dnu in ne ob robu, saj je, kot je bilo že prej omenjeno, tam skalni dedec, ki je iz tršega materiala in mu posledično reka ne pride toliko do živega. Tako je bližina skalnega dedca pripomogla k poglabljanju tolmuna.

Ko boste šli do tolmuna, prosim parkirajte na označenem parkingu in ne pozabite plačati parkirnine. Do tolmuna se odpravite peš. Do Grabljic se sicer da z gorskim kolesom, vendar naprej pa ne. Do tolmuna lahko pridete tako, da hodite ves čas po levem bregu (v šolah učijo, da je levi tisti, ki je levo, ko gledaš po toku dol). Prečkanje Iške ni nujno potrebno, vendar je posebno doživetje, če jo dvakrat prečkate (prvič pri Grabljicah) ali celo hodite po vodnem toku navzgor. Hoje je za kake 3/4 ure v eno smer. Če prihajate poleti, ne pozabite vzeti s sabo tudi kopalk, priporočljiva so tudi vodna očala, da boste lažje  opazovali ribe in potočne rake. Čisto do zaklada pa morate vsekakor priti po levem bregu. V primeru hudega dežja in neurja raje odložite obisk zaklada na kak manj moker dan.

Viri in literatura:

• Tomaž Kočar: Iška, Iški vingar
• BBC
• http://chubbyrevision.weebly.com/river-landforms.html (shema draslje)

Da boste logirali zaklad kot najden, morate po message centru poslati odgovore na naslednja vprašanja, ki se nanašajo na mesto, kjer so koordinate tega zaklada:

1. Na ploski skali na sredi tolmuna in pod steno, ki ti stoji nasproti, lahko opaziš draslje. Opazuj in opiši jih (velikost, oblika, površina itd.). Kako meniš da so nastale?
2. Ali je tok v Iški laminaren ali turbulenten? Utemelji!
3. Katera od 4 naštetih vrst rečne erozije je tu najmanj izrazita?
4. Posnemite sliko s tolmunom, na kateri ste tudi vi (ni potrebno, da je viden obraz) ali listek z vašim geo vzdevkom ali vaš gps ali kaka geo igrača. Slika, kjer je samo tolmun in se jo da potegniti z neta, ni dovolj. To sliko pripnite v log.

Zaklad lahko vpišete takoj po tem, ko ste poslali sporočilo z odgovori. Če bo kaj narobe, vas bom že nazaj kontaktiral.

Logi brez spremljajoče e-pošte in brez pripete vsaj ene slike bodo brisani. Brisani bodo tudi logi, ki bodo vsebovali odgovore. Odgovori namreč sodijo v sporočilo, ne v log.