SLO:
V teh izgubljenih krajih lahko dobiš tudi ljudi, ki so bili pomembni za Slovenijo. Tu je tudi spomenik posvečen Lovrencu Koširju, ustanovitelju poštne znamke.
Tale Lovrenc je bil zanimiv človek. Veliko je znal, zato je tudi bil učenec Juventus Gymnasii Academici, ljubljanske gimnazije (po očetovi želji naj bi postal duhovnik), za katerega se je izkazalo, da je zelo nadarjen – končal jo je z najboljšim uspehom; z odličnim uspehom je na jezuitskem liceju v Ljubljani končal za višje uradnike prirejen študij, imenovan filozofija, ter študij kmetijstva na cesarsko kraljevem liceju v Ljubljani.
Ampak to ni vse.
Leta 1828 se je zaposlil kot aspirant pri vojaškem preskrbovalnem uradu v Ljubljani, a je že novembra 1829 dobil službo v državnem knjigovodstvu v Benetkah in kasneje v Milanu. V letih 1833 in 1834 je zamenjal delovno mesto in se zaposlil na poštnem uradu, kjer je dobil ugledno službo finančnega uradnika v računskem poštnem oddelku na Dunaju, od koder so ga premeščali v Milano, Benetke in kasneje v Zagreb (kjer je kasneje tudi ostal), saj je obvladal italijanščino, nemščino, francoščino, hrvaščino in latinščino. Omeniti velja, da je Koširja zanimalo vse, kar se je dogajalo v javnosti. Bil je inteligenten, vedoželjen ter je verjetno redno prebiral domače in tuje časopise.
10. maja 1841 se je poročil z Amalijo Pluschkmovo, s katero sta imela 3 otroke. Prav tako kot žena so vsi trije otroci umrli pred njim.
V Zagrebu je od leta 1851 služboval kot računski svetnik in bil kasneje povišan v namestnika državnega knjigovodje. V državni službi je ostal več kot 40 let, dokler se leta 1872 ni upokojil, ker so ga 1871 obtožili uradnih nepravilnosti, katerih je bil kasneje tudi oproščen. Po upokojitvi se je leta 1875 vrnil nazaj na Dunaj. V tem času je sestavil hrvaško-madžarski slovar.
Umrl je 7. avgusta 1879 zapuščen in pozabljen v mestni hiralnici, zaradi jetike in črevesne bolezni.
Pri svojem delu je spoznal zapletenost takratnega sistema obračunavanja poštnin, ki je dopuščal veliko napak in slab nadzor nad pobranim denarjem. Košir je 31. decembra 1835 poslal predsedniku dvorne komore predlog reforme za »nov postopek in način obračunavanja s kontrolo materiala«. Postopek je predvideval frankiranje pisem z »umetno pritrjenimi kolki poštne takse«, torej uporabo znamk v različnih barvah, glede na višino pristojbine. Predstavljal si je, da bi znamke z različno nominalno vrednostjo tiskali v snopih podobnim zvezkom, jih nato izrezali in prilepili na pismo.
Kljub temu, da bi upoštevanje Koširjevih predlogov prineslo nedvomne koristi, ga je doletela tipična usoda izumitelja – nihče ga ni toplo sprejel. S svojim predlogom, ki je bil v tistem času in prostoru očitno preveč revolucionaren, je nehote zmotil interese nadrejenih. Ob njegovi zavrnitvi je bil sicer pohvaljen za »opaženo hvalevredno prizadevanje, da bi koristno služili poštnemu uradu«, vendar so ga že pred tem premestili na nižje in slabše plačano mesto v državnem knjigovodstvu v Ljubljani.
Leta 1836 se je srečal s trgovskim potnikom Gallawayem iz Združenega kraljestva ter mu zaupal svojo zamisel in načrte o svoji reformi v plačevanju poštnine. Danes se domneva, da je takrat trgovski potnik na nek način posredno ali neposredno Koširjevo zamisel posredoval Rowlandu Hillu, ki še danes velja za uradnega izumitelja poštne znamke. Njuni ideji se sicer ne ujemata popolno, a neke osnovne povezave kljub vsemu o(b)stajajo (Rowland je uvedel le zamenjavo tedanjega obračunavanja ožigosanih pisemskih ovojnicah v gotovini).
Glede na prve, vsaj idejne zapise ideje o poštni znamki, velja kljub vsemu še danes Košir za pravega poštnega reformatorja in predlagatelja poštne znamke. Tega priznanja sam Lovrenc Košir žal ni uspel pridobiti po izidu prve poštne znamke, čeprav je to poskušal dokazati svetu v časopisih, na vrhovni dvorni poštni upravi in celo na 1. kongresu Mednarodne poštne zveze leta 1874 v Bernu. A so vse njegove zahteve in vloge po priznanju, da je bil ravno on prvi idejni tvorec poštne znamke, povsod bodisi zavrnili, ali pa njegova vloga sploh ni prišla na dnevni red zasedanja, kot se je zgodilo v Švici.
ENG:
Lovrenc Košir, also Laurenz Koschier (29 July 1804 – 7 August 1879) was a Slovenian civil servant who worked in Ljubljana. Besides Rowland Hill and James Chalmers, he is said to be the inventor of the postage stamp. He was born in Spodnja Luša, Carniola and baptized Laurentius Koschier. The Slovenized spelling of his name, Lovrenc Košir, appeared in print by 1937.He died in Vienna.
In 1835, five years before the introduction of the worldwide first stamps in Great Britain, he suggested the introduction of adhesive tax postmarks (aufklebbare Brieftaxstempel) to the Department of Commerce in Vienna, which was responsible for the postal system. These postmarks were to be used for the pre-payment of postage. He called them gepresste Papieroblate (pressed paper wafers), which are known today as stamps. His suggestion was looked at in detail, but rejected for the time being.
Lovrenc Košir conceived that the stamps would be modelled on the official sealing stamps that were already used in Austria. However, because he had contact with England, it is presumed that he got the idea from James Chalmers, who had already made stamp designs one year earlier than Košir. However, Chalmers did not submit his designs until three years after Lovrenc Košir's suggestion.
Košir was immortalised on several commemorative stamps in Austria, Slovenia and Yugoslavia. Both Austria and Yugoslavia very much supported Lovrenc Košir being recognised as the one and only inventor of the postage stamp. On 21 August 1948, a commemorative stamp set was issued, which consisted of four stamps and showed his portrait. In the same year, the Yugoslav postal system issued an airmail stamp depicting Lovrenc Košir, his birth house in Spodnja Luša, and an aeroplane. What is special about these stamps is the allonge attached to each stamp. It has an inscription in Serbo-Croatian and in French giving information about Lovrenc Košir's contribution regarding the invention of stamps. On the centenary of his death 1979, Košir was depicted on an Austrian commemorative stamp (as Laurenz Koschier), with the inscription "pioneer of the postage stamp." In 2004, the Slovenian Post issued a commemorative stamp celebrating Košir's 200 years of birth.