https://labs.geocaching.com/goto/7cbde1a6-1ef9-4675-9587-80db7c317d4f
Adventure lab je nastal na pobudo mojega sina, ki me je izzval z vprašanjem, katero pomembno žensko iz zgodovine Novega mesta poznam.
Iskreno, spomnila se nisem niti ene. Usmeril me je na Drštvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPDNM), kjer so mi z veseljem predstavili vse ženske in mi pomagali z materialom za sestavo adventure laba.
Na končni lokaciji je vpisni list v obliki manjše beležke. Vsi ki so se aktivno, vendar žal neuspešno, ukvarjali s postavitvijo fizičnih obeležij si želijo, da te izjemne ženske spozna čim več ljudi. Prosili so me tudi za povratne informacije, zato so v logbooku zelo zaželjeni daljši vpisi, ne zgolj podpis. Na ta način bodo tudi ustvarjalke tematske poti dobile povratno informacijo od vas.
Adventure lab mi žal omogoča predstavitev zgolj petih imen. Vas pa vabim, da si preberete tudi o ostalih.
POZABLJENE POLOVICE
V obdobju od druge polovice 19. stoletja dalje so Slovenke začele bolj vidno vstopati
v javno življenje. Aktivno so začele sodelovati v procesih narodnega prebujanja,
potem ko so se tudi dekletom odprla vrata šolskih učilnic in jim je bil s tem omogočen
intelektualni razvoj, pa so se začele vključevati v gibanja za emancipacijo žensk. To
je bil čas rojstva feminizma v slovenskem prostoru. Čas, ko je ženska vstopila v
družbeni prostor s svojimi prepričanji in dejanji.
Izključevanje žensk iz javnega prostora, tudi prisilno, in njihova družbena vloga se
odražata v pomanjkanju zgodovinskih zapisov in s tem referenc. Morda še najbolj
avtentičen vir zgodnjega dokazovanja delovanja ali ustvarjanja predstavljajo
leposlovna in umetniška dela (npr. Ilka Vašte, Ivana Kobilca), številne ostale
pomembne ženske, ki so delovale na različnih področjih, kot so medicina, šolstvo,
gospodarstvo ali politika, pa ostajajo pozabljene.
Pozabljena polovica Novega mesta (PPNM) je projekt, ki ozavešča o zgodovinski
vlogi žensk, njihovem delu in doprinosu, ne samo v lokalnem okolju, temveč tudi na
nacionalni ravni.
Identifikacija več kot sedemdesetih žensk, odvzem iz nevidnega polja zgodovine in
postavitev v prostor je namen trajnostnega projekta PPNM. Povezovanje organizacij
in posameznic ter njihovo raziskovanje je v šestih letih prineslo prve rezultate.
Okrogle mize, pogovorni večeri, obeležja obletnic, zarisane pešpoti so nas pripeljali
vse do šolskih učilnic in štirih novih poimenovanj ulic po izjemnih posameznicah.
NEPOZABNE
Trenutno najvidnejši del projekta je turistični produkt Pešpoti pozabljene polovice
Novega mesta.
Naš prvotni namen, t.j. postavitev obeležij oz. informacijskih tabel, se je izkazal za
najtežjega. Postavljamo jih namreč tistim dogodkom in osebam iz naše skupne
preteklosti, ki se jih kot družba želimo spominjati, ki odsevajo naše skupne vrednote
in jih želemo prenesti na naslednje rodove. Spominjamo pa se lahko le tako, da kot
družba spoznamo prezrto in izničimo pozabo.
Temu je namenjena pričujoča sprehajalna pot. Pozabljena zgodovina žensk se
prepleta z naravno in kulturno dediščino Novega mesta. S tem ozaveščamo
kolektivni spomin in v javni prostor postavljamo prezrti del zgodovine.
Trinajst nepozabnih se predstavi.
* Redakcija je bila zaključena 11. 11. 2022. Podatke za biografije nepozabnih bomo
v prihodnje dopolnjevali.
ILKA VAŠTE
pisateljica, učiteljica
rojena Klotilda Frančiška (tudi Franja) Burger
(2. 6. 1891 v Novem mestu/3. 7. 1967 v Ljubljani)
S petimi literarnimi deli spada med slovenske avtorje zgodovinskega romana, s
skupno enajstimi romani pa danes še vedno velja za eno najbolj dejavnih slovenskih
pisateljic. Pisala je za mladino in odrasle, predvsem o zgodovinskih in
avtobiografskih temah, ki jih odlikuje realističen slog.
sestra IVANA OBLAK
prva učiteljica gluhih in naglušnih deklic v slovenskem jeziku
rojena Marija Oblak
(29. 5. 1853 v Bodovljah/30. 11. 1927 v Novem mestu)
Bila je prva predstojnica samostana šolskih sester de Notre Dame v Šmihelu v
Novem mestu. Kot učiteljica, usposobljena za poučevanje gluhih in naglušnih otrok,
je v osemnajstih letih, kolikor je delovala šola, z drugimi usposobila dekleta za
življenje v družbi, iz katere so bile do tedaj izključene.
prim. dr. MARINA MASTEN
prva slovenska kirurginja
rojena Marija Masten
(20. 4. 1910 v Kranju/1. 6. 1981 v Kranju)
Po izpitu za kirurgijo, ki ga je leta 1942 opravila v Ljubljani, je leta 1951 prevzela delo
kirurginje v novomeški splošni bolnišnici. Po ustanovitvi oddelka za rehabilitacijo
konec leta 1959 je prevzela njegovo vodenje in ga kljub upokojitvi vodila vse do leta
1976. Zaradi svojega zaslužnega dela je prejela naziv primarijke.
sestra MARJETA GERZIN
prva predstojnica v novomeški ženski bolnišnici
rojena Agnes (tudi Agneta) Gerzin
(27. 10. 1882 v Mihelji vasi/18. 3. 1968 na Raki)
V javni ženski bolnišnici v Novem mestu (Cesarice Elizabete bolnica) je sestra
Marjeta svoje delovno mesto nastopila eno leto po njenem odprtju. V bolnišnici, kjer
so najprej zdravili bolnice z ginekološkimi težavami, je bila predstojnica, vodja
ženskih strežnic, asistentka, anestezistka in upravljavka z rentgenom.
MARTA SLAPAR
farmacevtka, gospodarstvenica
rojena Marta Gizela Jožefina Mušič
(19. 3. 1907 v Novem mestu/2. 9. 1973 v Ljubljani)
Bila je vodja lekarne novomeške bolnišnice (1947–1954) in dolenjske podružnice
Slovenskega farmacevtskega društva (1952–1968). V Krki, tovarni zdravil, je bila od
vsega začetka odgovorna za celotno proizvodnjo in njeno kakovost, hkrati pa je
vodila vsa tehnološka in druga strokovna dela.* Prevzela je strokovni del industrijske
tehnologije izdelave zdravil in v sodelovanju s tujimi insitucijami podjetju odprla pot v
svet.
* Duša, Z. (ur) (2004): Knjiga o Krki: 1954–2004. Novo mesto: Krka, d. d., Novo
mesto.
MARICA STRNAD – CIZERLJ
pesnica, pisateljica, učiteljica
rojena Marica Strnad
(9. 9. 1872 v Šmarju pri Jelšah/30. 12. 1953 v Novem mestu)
Prve literarno polemične in aktivistične članke v slovenskih revijah je začela objavljati
že med bivanjem v Rusiji, kamor je prebegnila s soprogom zaradi neodobravanja
njune zveze. Pridružila se je ženskemu gibanju, pisala prozo, ideološke in vzgojne
članke ter izpovedovala svobodomiselne in radikalne nazore o ženskih vprašanjih.
ELIZABETA SOKLIČ
prva učiteljica na Gimnaziji Novo mesto,
soavtorica prvih slovenskih vadnic za angleški jezik
tudi Lizika, Eliza, rojena Suklič, prvič poročena Skalicky (tudi Skalický) nato Marinčič
(9. 2. 1900 v Borovljah/4. 11. 1969 v Ljubljani)
Kot prva učiteljica ženskih ročnih del na novomeški gimnaziji je orala ledino vsem
naslednjim kolegicam. Sodi v generacijo prvih učiteljic angleškega jezika in je
soavtorica prvih slovenskih vadnic za angleški jezik za tri različne stopnje.
VILMA PIRKOVIČ
družbenopolitična in kulturna delavka, publicistka
rojena Vilma Baebler, kasneje Bebler
(12. 9. 1918 v Gorici/23. 11. 1996 v Ljubljani)
Po II. sv. vojni je delovala v politiki, tudi kot urednica in publicistka. Kot
podpredsednica OLO, zadolžena za področje družbenih služb, je sodelovala pri
ustanovitvi različnih izobraževalnih in kulturnih ustanov (Dolenjski muzej,
Knjižnica Mirana Jarca ...) ter gradnji izobraževalne in zdravstvene infrastrukture v
Novem mestu (OŠ Grm in Bršljin, bolnišnica).
dr. MARJETA VASIČ
literarna zgodovinarka, prevajalka, publicistka, predavateljica
poročena Pirjevec (1944–1967)
(12. 8. 1922 v Novem mestu/20. 3. 2005 v Gažonu)
Po II. sv. vojni je delovala v novinarstvu in poučevala na osnovni šoli in gimnaziji v
Šentvidu. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kasneje poučevala novejšo francosko
književnost. Je avtorica pomembnih znanstvenih literarnozgodovinskih študij o
francoski, tudi slovenski književnosti.
MARIJA TOMIŠIČ
najvidnejša med prvimi medicinskimi sestrami na Dolenjskem
rojena Marija Tomšič
(10. 12. 1907 v Postojni/23. 12. 1986 v Novem mestu)
Kot učna medicinska sestra je delovala v ljubljanski bolnišnici, kjer je poučevala
nego bolnika in organizacijo bolniške službe, za katero je sestavila prvi učbenik. V
Novem mestu je delovala kot glavna sestra Ženske javne bolnišnice, kasneje kot
glavna sestra kirurškega oddelka. Organizirala je prve bolničarske tečaje, ki so
kasneje prerasli v bolničarsko šolo.
VERA ALBREHT
pisateljica, pesnica, publicistka in prevajalka
rojena Vera Kessler (tudi Kesler)
(12. 2. 1895 v Krškem/25. 5. 1971 v Ljubljani)
Med I. sv. vojno je delovala kot bolničarka Rdečega križa; kot prostovoljka v boju za
severno mejo je bila odlikovana s spominsko svetinjo. Sodelovala je v ženskih
gibanjih, se po okupaciji l. 1941 pridružila OF in konec vojne dočakala v taborišču.
Po vojni je bila priznana kot mladinska pisateljica, osebnoizpovedne pesmi pa so
izšle v zbirki šele po njeni smrti.
ZORA ROPAS
operna altistka, glasbena pedagoginja
rojena Zora Marija Ropas
(20. 9. 1893 v Novem mestu/21. 10. 1976 v Ljubljani)
Po študiju petja v Pragi je nastopala v različnih vlogah operne altistke v ljubljanski
operi. Po dveletni turneji med izseljenci v Ameriki je poučevala solistično in
mladinsko zborno petje, glasbeno teorijo in klavir. Vzgojila je več solistov zakoncertne nastope in radijske oddaje.
ERVINA ROPAS
skladateljica, glasbena pedagoginja
rojena Ervina Ropas
(25. 6. 1890 v Novem mestu/16. 2. 1962
v Novem mestu)
Pri sedemnajstih letih je napisala prvo skladbo za štiriglasni ženski pevski zbor
(Naša zvezda, 1907), pri sedemindvajsetih pa je v samozaložbi izdala svojo prvo
klavirsko koračnico z naslovom Živel naš pešpolk Cesarjevič. Kot učiteljica glasbe in
vodja pevskih zborov je bila dejavna vse do svoje smrti.
VODNIK PO POTI
Pozabljena polovica Novega mesta
Uvodno besedilo (po abecednem vrstnem redu)
Nataša Jakopin, dr. Jožica Jožef Beg, Vesna Kelbl Canavan, Marjeta Kocjan,
Klavdija Kotar, Ivana Milinković, Natalija Zanoški, Maja Žunič Fabjančič
Besedilo o izbranih ženskah
Dr. Jožica Jožef Beg, Marjeta Kocjan, Natalija Zanoški, Marjeta Bregar
Jezikovni pregled
Dr. Jožica Jožef Beg
Novo mesto, november 2022