Reka Mislinja
Mislínja je reka v severni Sloveniji, desni pritok Meže. Izvira v osrednjem delu Pohorja in teče najprej po ozki dolini proti jugozahodu (Mislinjski graben) do Mislinje, nato zavije proti severozahodu in teče po široki Mislinjski dolini skozi Slovenj Gradec in se v Otiškem Vrhu izliva v Mežo, ta pa se nedaleč od tam steka v Dravo.
Mislinja ima izrazito asimetrično porečje: v povirnem delu je edini večji pritok Glažutnica z desne, v srednjem in spodnjem toku pritekajo vanjo s Pohorja številni desni pritoki, mdr. Brložnica, Dovžanka, Tunglav, Barbarski potok, Trobeljščica, Lakužnica in Medvedov graben. Večji levi pritoki so samo trije: Mevlja, Suhodolnica in Selčnica.
V zgornjem toku je Mislinja v pohorske metamorfne kamnine zarezala globoko dolino s strmimi gozdnatimi pobočji (na Pohorju takšnim dolinam pravijo globača), ki se imenuje tudi Mislinjski graben ali Mislinjski jarek. V ozkem dnu doline je prostora samo za potok in cesto ter nekaj domačij, ki so verjetno nastale v času delovanja glažute in fužin. Dolina ima precejšen strmec – od Spodnje Komisije (nadmorska višina 1080 m) se na razdalji 8 km do Mislinje spusti za 520 m, zato ima potok hiter tok in ob večjih pretokih prenaša in nanaša velike količine debelega proda. Edini nekoliko večji pritok je z desne Glažutnica, vsi ostali pritekajo iz kratkih, zelo strmih in neposeljenih globač. Prostor za samotne kmetije in njihova kmetijska zemljišča je samo na manj strmem svetu med grapami na prisojni, desni strani Mislinjskega grabna.
Že dober kilometer nad Mislinjo se značaj doline in reke spremeni: dolina se najprej nekoliko odpre, nato pa se izteče v zgornji konec širše doline, kamor je reka nasula položen prodni vršaj, na katerem stoji danes Mislinja. Od tu naprej ima reka razmeroma majhen strmec, saj se do izliva v Mežo spusti samo še za okoli 190 m, vendar ima zlasti ob velikih pretokih še vedno hiter tok in prenaša velike količine plavja, ki ga ob poplavah odlaga na poplavno ravnico. Od Mislinje navzdol teče reka po 200–500 m široki naplavni ravnici, vendar so jo desni pritoki s Pohorja potisnili povsem na njen jugozahodni rob. Ob izstopu v širšo dolino so namreč nasuli cel niz prodnih vršajev, na katerih sta se v lepi legi nekoliko nad dolinskim dnom namestila Šentilj pod Turjakom in Dovže. Šele malo nad Turiško vasjo se Mislinja spet prestavi pod obronke Pohorja in teče mimo Šmartna pri Slovenj Gradcu vse do Slovenj Gradca. Tu se dolina zoži, reka pa z leve strani sprejme najdaljši pritok Suhodolnico in tik pod mestom še Barbarski potok s pohorske strani.
Pod mestom prečka Mislinja v manj kot pol kilometra dolgi, kar izrazito zoženi dolini, pas gnajsa, iz katerega sta Rahtelov vrh (667 m) na levi in Gradišče (516 m) na desni strani. Takoj zatem vstopi v okoli 500 m širok in 8 km dolg spodnji del Mislinjske doline, ki je izrazito premočrten in poteka v smeri proti severozahodu, saj je nastal ob pomembnem labotskem prelomu. Za razliko od zgornjega dela doline so tu starejša jedra naselij umaknjena na nekoliko višje obrobje doline (Troblje, Pameče, Šentjanž pri Dravogradu), saj je dolinsko dno izpostavljeno pogostim poplavam; na le nekaj metrov višji terasi v dnu doline je samo Bukovska vas. S pohorske strani dobiva v tem delu več pritokov (Trobeljščica, Lakužnica, Medvedov graben), ki pritekajo iz strmih grap in so ob vstopu v glavno dolino nasuli manjše vršaje, z leve strani se Mislinji pridruži le Selčnica pri Bukovski vasi. V najspodnejšem delu teče Mislinja deloma še skozi industrijsko cono Otiški Vrh, nato pa se izlije v Mežo in dober kilometer naprej obe skupaj družno v Dravo pri Dravogradu.