Znani kamničani / Famous people from Kamnik
🇸🇮 Sprehodite se skozi zgodovino Kamnika in spoznajte deset pomembnih osebnosti, ki so s svojim delom zaznamovale mesto – od umetnikov do izumiteljev. Na vsakem postanku vas čaka kratek vpogled v njihovo življenje in zapuščino.
🇬🇧 Take a walk through the history of Kamnik and meet ten important figures who left their mark on the city with their work – from artists to inventors. At each stop, you will get a brief insight into their lives and legacy.
Rudolf Maister - Vojanov (29. 3. 1874, Kamnik - 26. 7. 1934, Unec)
🇸🇮 Rudolf Maister je bil slovenski general, pesnik in narodni buditelj, znan predvsem po svoji vlogi pri ohranitvi slovenskega severnega dela Štajerske po prvi svetovni vojni. Rojen je bil v Selu pri Mengšu, kjer je tudi odraščal. Po očetovi smrti je nadaljeval šolanje in postal vojak. Uspešno je napredoval v avstro-ogrski vojski, nato pa postal poveljnik slovenske vojske v Mariboru. Najpomembnejši trenutek njegove kariere je bil konec leta 1918, ko je z vojsko prevzel nadzor nad Mariborom in s tem preprečil njegovo priključitev k Nemški Avstriji. Vodil je tudi boje za severno mejo med Slovenijo in Avstrijo ter vplival na določitev meja po prvi svetovni vojni.
🇬🇧 Rudolf Maister was a Slovenian general, poet and national awakening figure, known primarily for his role in preserving the Slovenian northern part of Styria after World War I. He was born in Selo pri Mengšu, where he also grew up. After his father's death, he continued his education and became a soldier. He successfully advanced in the Austro-Hungarian army, and then became commander of the Slovenian army in Maribor. The most important moment of his career was at the end of 1918, when he and his army took control of Maribor, thereby preventing its annexation to German Austria. He also led the battles for the northern border between Slovenia and Austria and influenced the determination of the borders after World War I.
Josip Nikolaj Sadnikar (5. 12. 1863, Ljubljana - 4. 11. 1952, Kamnik)
🇸🇮 Sadnikar je bil slovenski veterinar in zbiratelj umetnin. Diplomiral je na visoki šoli na Dunaju. Po končanem študiju se je prav tam izpopolnjeval iz mikrobiologije in higiene mleka. Po končanem izpopolnjevanju je krajši čas služboval v Ljubljani, Radovljici in Črnomlju, potem pa je sprejel službo veterinarskega inšpektorja v Kamniku in jo opravljal od leta 1889 do 1926. V tem času je organiziral veterinarsko službo, uredil higiensko službo in v Krtini pri Domžalah zgradil živalsko grobišče. Ob poklicnem delu v Kamniku in njegovi okolici pa je Sadnikar marljivo zbiral etnografske, arheološke in kulturno zgodovinske predmete. Leta 1893 je v svoji hiši na Šutni v Kamniku osnoval največji slovenski zasebni muzej, ki je bil znan tudi v tujini.
🇬🇧 Sadnikar was a Slovenian veterinarian and art collector. He graduated from the University of Vienna. After completing his studies, he continue studied microbiology and milk hygiene there. After his studies, he worked for a short time in Ljubljana, Radovljica and Črnomelj and then accepted the position of veterinary inspector in Kamnik, which he held from 1889 to 1926. During this time, he organized the veterinary service, arranged the hygiene service and built an animal cemetery in Krtina near Domžale. In addition to his professional work in Kamnik and its surroundings, Sadnikar diligently collected ethnographic, archaeological and cultural-historical objects. In 1893, in his house on Šutna in Kamnik, he founded the largest Slovenian private museum, which was also known abroad.
Radivoj Peterlin - Petruška (28. 1. 1879, Kamnik - 21. 6. 1938, Kamnik)
🇸🇮 Radivoj Peterlin je bil slovenski pesnik, urednik, popotnik in potopisec. Rodil se je očetu Alojzu in materi Tereziji (roj. Ulčar). Radivoj Peterlin z vzdevkom Petruška je bil sodobnik slovenske moderne (pesmi v zbirki V stari cukrarni). Peš ali s kolesom je prepotoval domala vso Evropo. Posebno dolgo, okoli sedem let, se je zadrževal v carski Rusiji.
Peterlin je pisal pesmi o izgubljeni ljubezni in mladosti, o motivih s popotovanj, o razpoloženjih nemirnega popotnika in o osamljenosti. Izdal je več pesniških zbirk: Po cesti in stepi (1912), Znamenje (1925), Popotne pesmi. Objavil je tudi knjižico s prevodi slovanskih ljudskih pesmi Slavljanska Lira (1904). Svoja popotovanja pa je opisal in izdal v delu Ahasverjeva kronika. K matjuški Rusiji (Ljubljana, 1936).
🇬🇧 Radivoj Peterlin was a Slovenian poet, editor, traveler and travel writer. He was born to father Alojz and mother Terezija (born Ulčar). Radivoj Peterlin, with the nickname Petruška, was a contemporary of Slovenian modernism (poems in the collection V stari cukrarni). He traveled almost all of Europe on foot or by bicycle. He spent a particularly long time, about seven years, in Tsarist Russia.
Peterlin wrote poems about lost love and youth, about motifs from travels, about the moods of a restless traveler and about loneliness. He published several poetry collections: Po cesti in stepi (1912), Znamenje (1925), Popotne pesmi. He also published a booklet with translations of Slavic folk songs Slavljanska Lira (1904). He described and published his travels in the work Ahasverjeva kronika. K matjuški Rusiji (Ljubljana, 1936).
Slikarska družina Koželj
🇸🇮 Sledimo ji lahko od 19. stoletja do srede 20. stoletja, najprej z očetom Matijem Koželjem, nazarenskim slikarjem in nato s sinovoma Antonom in Maksom Koželjem. Medtem, ko sta Matija in Maks Koželj že doživela svojo prezentacijo, je življenje in delo Antona Koželja še precejšnja neznanka, ki čaka na raziskavo.
Ljubezen do slikarstva je Anton podedoval po očetu Matiji (1842-1917), znanem cerkvenem slikarju. Leta 1865 se je Matija Koželj naselil v Kamniku in tega leta naslikal svoj prvi križev pot. Bili so mojstrova specialnost – v svojem življenju jih je dovršil okoli dvajset. Ustvaril je tudi številne oltarne slike in freske po številnih cerkvah ljubljanske škofije.
🇬🇧 The Koželj family was a famous Kamnik painting family. We can follow them from the 19th century to the mid-20th century, first with their father Matija Koželj, a Nazarene painter, and then with their sons Anton and Maks Koželj. While Matija and Maks Koželj have already experienced their presentation, the life and work of Anton Koželj is still a considerable unknown, waiting for research.
Anton inherited his love of painting from his father Matija (1842-1917), a famous church painter. In 1865, Matija Koželj settled in Kamnik and that year painted his first Stations of the Cross. They were the master's specialty - he completed around twenty of them in his lifetime. He also created numerous altarpieces and frescoes in numerous churches of the Ljubljana diocese.
Ivan Vavpotič (21. 2. 1877 Kamnik - 11. 1. 1943 Ljubljana)
🇸🇮 Ivan Vavpotič je bil slovenski slikar, ilustrator in scenograf. Oče je bil zdravnik Janez Vavpotič (ali Vaupotič), mama pa Maria (rojena Obrekar). Vavpotič je predstavnik akademskega realizma, portretist in vedutist. Pomembno je še njegovo ilustratorsko delo in osnutki za gledališke scene. Študiral je v Pragi, Parizu in na Dunaju. Kot profesor je poučeval na realki v Idriji. Po opuščeni profesuri je živel kot svoboden umetnik v Ljubljani. Bil je med organizatorji stanovskega društva in kritik.
🇬🇧 Ivan Vavpotič was a Slovenian painter, illustrator and set designer. His father was a doctor Janez Vavpotič (or Vaupotič), and his mother was Maria (born Obrekar). Vavpotič is a representative of academic realism, a portraitist and vedutist. His illustrative work and sketches for theatre scenes are also important. He studied in Prague, Paris and Vienna. As a professor he taught at the Idrija Realka. After giving up his professorship he lived as a freelance artist in Ljubljana. He was among the organizers of the Estates Society and a critic.
Fran Albreht (17. 11. 1889, Kamnik - 11. 2. 1963, Ljubljana)
🇸🇮 Fran Albreht je bil slovenski pesnik, književnik, aktivist OF in taboriščnik. Rodil se je očetu Vinku in materi Ivanki (rojena Studen). Albreht je sodeloval v NOB od leta 1941 kot aktivist OF v Ljubljani in bil večkrat zaprt. Leta 1944 je bil poslan v koncentracijsko taborišče Dachau. Med letoma 1945 in 1948 je bil ljubljanski župan. Leta 1919 se je poročil s pesnico in pisateljico Vero Albreht. Bil je neoromantični pesnik in gledališki kritik. Urejal je Ljubljanski zvon. Bil je med ustanovitelji Sodobnosti.
🇬🇧 Fran Albreht was a Slovenian poet, writer, OF activist and camp inmate. He was born to father Vinko and mother Ivanka (born Studen). Albreht participated in the National Liberation Front from 1941 as an OF activist in Ljubljana and was imprisoned several times. In 1944 he was sent to the Dachau concentration camp. Between 1945 and 1948 he was the mayor of Ljubljana. In 1919 he married the poet and writer Vera Albreht. He was a neo-romantic poet and theater critic. He edited the newspaper Ljubljanski zvon. He was one of the founders of Sodobnost.
Miha Maleš (6. 1. 1903, Jeranovo pri Kamniku - 24. 6. 1987, Ljubljana)
🇸🇮 Miha Maleš je bil slikar in grafik. Leta 1927 je diplomiral na praški akademiji. Pred tem je slikarstvo študiral na zagrebški in dunajski akademiji. Leta 1930 je v Ljubljani odprl Umetniški salon Miha Maleš. Bil je tudi restavrator in trgovec, pisec, založnik in urednik. Bil je pobudnik skupine slikarjev, ki si je nadela ime Četrta generacija. Maleš sodi (ob Božidarju Jakcu) med pionirje slovenske grafike. Poleg tega je bil tudi mojster barvne monotipije.
🇬🇧 Miha Maleš was a painter and graphic artist. He graduated from the Prague Academy in 1927. Before that, he studied painting at the Zagreb and Vienna Academies. In 1930, he opened the Miha Maleš Art Salon in Ljubljana. He was also a restorer and trader, writer, publisher and editor. He was the initiator of a group of painters who called themselves the Fourth Generation. Maleš is considered (along with Božidar Jakac) one of the pioneers of Slovenian graphic art. He was also a master of color monotype.
Jurij Japelj (11. 4. 1744, Kamnik - 11. 10. 1807, Celovec)
🇸🇮 Jurij Japelj je bil slovenski pesnik, jezikoslovec, prevajalec in duhovnik. Šolal se je v Kamniku, Ljubljani in Gradcu. V letih 1773–1786 je služboval v Ljubljani, kjer je leta 1777 začel prevajati "Ta veliki catechismus s prašanjami inu odgovormi". Leta 1784 je izšla zbirka cerkvenih pesmi "Zerkovne pesmi, litanie, inu molitve, per boshji slushbi". Leta 1787 je napisal knjigo "Susi inu evangelija, reči vse nedelje, inu praznike zhes leitu".
Skupaj z Blažem Kumerdejem sta prevedla prve štiri Mojzesove knjige, peto pa je prevedel sam. Pentatevt je izšel leta 1791. Leta 1794 je izdal "Pridige sa vse nedelje skusi leitu".
🇬🇧 Jurij Japelj was a Slovenian poet, linguist, translator and priest. He was studied in Kamnik, Ljubljana and Graz. From 1773 to 1786 he served in Ljubljana, where in 1777 he began translating "Ta veliki catechismus s prašanjami inu odgovormi". In 1784, a collection of church songs, "Zerkovne pesmi, litanie, inu molitve, per boshji slushbi", was published. In 1787, he wrote the book "Susi inu evangelija, reči vse nedelje, inu praznike zhes leitu".
Together with Blaž Kumerdej, they translated the first four books of Moses, and he translated the fifth himself. The Pentateuch was published in 1791. In 1794, he published "Pridige sa vse nedelje skusi leitu".
Marija Vera (22. 11. 1881, Kamnik - 12. 1. 1954, Ljubljana)
🇸🇮 Marija Vera je bila slovenska gledališka igralka in režiserka. Bila je hči Jakoba Epicha in njegove žene Marije (rojena Legat). Študirala je na Dunaju (1905 do 1907). Igralsko pot je pričela v Zürichu, kjer je nastopala od leta 1907 do 1910 ter jo nadaljevala v Berlinu (1911 do 1916). Po prvi svetovni vojni je delovala v Novem Sadu in Beogradu. Leta 1923 je pričela nastopati v ljubljanski Drami, kjer je tudi režirala. Marija Vera je bila izvrstna interpretinja klasičnih vlog in vrhunska govornica igranih dram.
Leta 1950 in 1951 je prejela Prešernovo nagrado. Po njej se imenujejo nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo.
🇬🇧 Marija Vera was a Slovenian theater actress and director. She was the daughter of Jakob Epic and his wife Marija (born Legat). She studied in Vienna (1905 to 1907). She began her acting career in Zurich, where she performed from 1907 to 1910, and continued it in Berlin (1911 to 1916). After World War I, she worked in Novi Sad and Belgrade. In 1923, she began performing in the Ljubljana Drama, where she also directed. Marija Vera was an excellent interpreter of classical roles and a superb speaker of dramas.
In 1950 and 1951, she received the Prešeren Award. The lifetime achievement awards of the Association of Drama Artists of Slovenia are named after her.
Anton Medved (19. 5. 1869, Kamnik - 12. 3. 1910, Turjak)
🇸🇮 Anton Medved je bil slovenski pesnik, dramatik in duhovnik. Sprva se je posvečal epskemu pesništvu, v katerem si je prizadeval izraziti svoje razdvojeno življenje. Pozneje pa je pisal trpko pesimistično liriko. Medvedove izbrane pesmi so izšle v dveh zvezkih: Poezije I leta 1905 in Poezije II (1909).
V ugodnih razmerah bi se Anton Medved lahko razvil v dobrega dramatika. V verzih je pisal predvsem zgodovinske motive: romantična tragedija Viljem Ostrovrhar (1894) in Na odru življenja (1902) ter dvodelna klasicistična tragedija Kacijanar (1895), ki jo je leta 1910 predelal v dramo. V prozi je napisal tragedijo iz kmečkega upora Za pravdo in srce (1896). Pisal je tudi igre in komedije iz sodobnega življenja. Med ljudskimi igrami je najboljša Stari in mladi.
🇬🇧 Anton Medved was a Slovenian poet, playwright and priest. At first, he devoted himself to epic poetry, in which he sought to express his divided life. Later, he wrote bitter, poetic lyrics. Medved's selected poems were published in two volumes: Poems I in 1905 and Poems II (1909).
Under favorable circumstances, Anton Medved could have developed into a good playwright. In verse, he wrote mainly historical motifs: the romantic tragedy Viljem Ostrovrhar (1894) and Na odru življenja (1902), and the two-part classicist tragedy Kacijanar (1895), which he reworked into a single play in 1910. In prose, he wrote a tragedy about the peasant uprising, For Za pravdo in srce (1896). He also wrote plays and comedies about contemporary life. Among the folk plays, the best is Stari in mladi (Old and Young).
Avantura / Adventure
Znani kamničani / Famous people from Kamnik

Finalne koordinate / Final coordinates
N46° AB.CDE E014° FG.HIJ