Zaradi tradicionalnega (ekstenzivnega) načina kmetovanja so se v Jovsih ohranile nekatere živalske vrste, ki so danes v evropskem merilu ogrožene. Jovsi izstopajo zlasti zaradi največje populacije kosca (crex crex) v panonskem delu Slovenije. Do regulacije Sotle pred desetletji je bil predel redno poplavljen. Zaradi občasnih ojezeritev je nastalo prvotno nemško ime Jauchsee ali Gnojnično jezero, iz katerega izhaja ime Jovsi. Danes poplavne vode odvaja regulirani potok Šica ali Jovsovska graba.
Danes prevladujejo v Jovsih močvirnata in vlažna travišča, prepredena s pasovi obrežne vegetacije. Zaradi številnih hidromelioracij so Jovsi edino ohranjeno območje močvirnih in vlažnih travišč v Spodnjem Posavju z veliko pestrostjo rastlinskih in živalskih vrst ter eno lepših krajinskih območij te vrste v Sloveniji. Zaradi specifičnih ekoloških, klimatskih in antropogenih razmer se je ohranila velika pestrost rastlinskih vrst in združb. Ugotovljenih je 132 rastlinskih vrst in 18 rastlinskih združb, med njimi nekaj redkih in pomembnih za slovensko floro in vegetacijo. Največje bogastvo Jovsov so gotovo ptice.
Na odprtem svetu močvirnih travišč in grmišč je bilo zabeleženih preko 80 vrst ptic, med njimi jih je dobra četrtina na rdečem seznamu ogroženih gnezdilk Slovenije. Jovsi so tudi edino potrjeno gnezdišče kosca v Panonski Sloveniji, ptiča, ki je ogrožen v svetovnem merilu. Tako lahko glede na pestrost in zastopanost ogroženih vrst uvrščamo Jovse med ornitološko najpomembnejša območja v Sloveniji.