TACENSKI SODARJI

Za nekatere slovenske obrti je znano, da so se marsikje strnile v posamezen kraj. V Šentvidu nad Ljubljano so bili denimo doma mizarji -izdelovalci kmečkih skrinj, v bližnjem Tacnu pa so si z mizarskim delom denar služili sodarji. Ti so začeli izdelovati oble lesene vinske posode že v 17. stoletju, tacensko sodarstvo pa se je posebej močno razmahnilo v 19. stoletju in pred prvo svetovno vojno. Danes je o delu tacenskih sodarskih mojstrov in o njihovih veščinah ostal le še spomin!

Sodarstvo ali pintarstvo je nekdaj v Tacnu sodilo med najbolj razširjene obrti. Z njim je bilo povezanih mnogo hiš. O tem pričajo tudi nekatera domača hišna imena, kot na primer pri Pintarju (nem. Faßbinder, Binder= sodar) ali pri Sodarju.

Začetki sodarstva v Tacnu tako kot večina lesarskih obrti ima tudi sodarstvo korenine prav gotovo že v prazgodovini. V Mali Aziji se je ohranilo leseno posodje iz mladokamene dobe (6. tisočletje pr. n. š.). A ker je les slabo obstojen, so tako stare materialne ostaline zelo redke. Mnogo večje znanega o sodarstvu v srednjem veku; tudi v naših krajih. Vsrednjeveških listinah najdemo številne izraze za sodarja, kot na primer: wazarius, wazzer, vasser, vaspinter, pinter, hoffpinter in podobno. Najstarejša znana omemba sodarja pri nas je ohranjena v Piranu iz leta 1273. Tovrstno mestno sodarstvo je bilo kot poklicna obrt zelo razširjeno in razvito tudi v ostalih mestih, zlasti v vinorodnih krajih. V Stari Loki, kjer je bilo pivovarništvo razširjeno že v 12. stol., omenja urbar leta 1291kmeta, ki se je ukvarjal tudi s sodarstvom. Kot domača obrt je bilo sodarstvo v srednjem veku znano razen na Škofjeloškem še na Ribniškem in Kočevskem. Kasneje pa tudi v okolici Črnega Vrha nad Idrijo in v Tacnu.

Kako daleč segajo korenine sodarske obrti v Tacnu, še ni povsem natančno ugotovljeno.

Zanesljivo so se z njo ukvarjali že sredi 18. stol. pri Pintarju.

Tako je za Aleša Medveda (*1741, †1821) znano, da je bil sodar. Prav mogoče je, da so izdelovali sode že njegovi predniki. V matičnih knjigah župnije Smlednik, kamor je tedaj sodila vas Tacen, naletimo na najstarejšega Medveda že okrog leta 1615.  Žal so ti podatki tako skopi, da ne vemo zagotovo, ali je živel v Tacnu, ali v kaki drugi okoliški vasi tedanje župnije. Po nekaterih domnevah naj bi njegovi predniki izvirali iz okolice Črnega Vrha nad Idrijo, kjer je še danes več domačij s hišnim imenom Medved. Tod okoli je bila sodarska obrt azširjena že pred večstoletji in je živela še do druge svetovne vojne. Črnovršci so izdelovali predvsem vinske posode: brente, nafe, plavnike in kadi. Kakšen je bil vzrok, da so se tacenski Medvedi oprijeli sodarske obrti je težko ugotoviti. Morda je v okolici rasla dobra hrastovina, ali pa sta rocenski ali smleški graščak potrebovala sodarja za delo v njegovi vinski kleti? Še bolj verjetno je, da so Medvedi le prenašali to obrt iz roda v rod, še iz časov, ko so domnevno živeli na Črnem Vrhu. Obrt se je predvsem prek rodovnih povezav, beri ženitev, selila k številnim tacenskim hišam. Tacenski sodarji so sloveli po kakovosti svojih izdelkov daleč naokrog. Sodarstvo je tako dolga leta nudilo zaslužek številnim domačinom. Že konec 19. stol., predvsem pa pred prvo svetovno vojno, se je v Tacnu začelo sodarstvo naglo širiti. Postalo je znano dalečnaokoli, saj so izdelovali vinske sode in drugo posodo za Štajersko, Dolenjsko in tudi druge kraje tedanje avstro-ogrske monarhije, celo za Dunaj in Moravsko. Prav v tem obdobju se je na Slovenskem razmahnilo zadružništvo. Tudi tacenski sodarski mojstri so se v začetku 20. stol. organizirali in že 14. marca 1909 ustanovili Sodarsko zadrugo Tacen. Vanjo se je združilo vseh šest sodarskih mojstrov iz Tacna, in sicer: V a l e n t i n M e d v e d /Vrbanov/, F r a n c M e d v e d /Francetov/, M a r t i n M e d v e d /Pintarjev/, Janez Medved /Sodarjev/, Franc Či ž ma n /Francen/ in Jože Či ž ma n /Jožkov/.      

                                   


Konec prejšnjega stoletja je zadruga (oziroma podjetje, ki je nastalo iz nje) propadla, s tem pa je žal v Tacnu povsem zamrla ta tradicionalna domača obrt. Vir knjiga: Tacenski sodarji, avtorja Jurij Šilc in Milan Medved