Savske jame so bile naše največje rudišče železove rude. Začetki kopanja rude segajo v leto 1130. Obsegale so številne, tudi do 90 m globoke rudnike, kjer so kopali siderit.
V rudnikih so delali rudarji 8 ur na dan ob soju oljnih leščerb. Po večstoletnem izkoriščanju rudnikov so se Savske jame naposled izčrpale.
Okoli leta 1900 se je v Korlnovem rovu pripetila nesreča. Že prej so bili pogosti vdori vode in eksplozije plina metana pa tudi kakovostne rude je bilo vse manj, zato so rudnik leta 1903 zaprli. Leta 1907 je rudarstvo popolnoma zamrlo, zadnja lastnica Savskih jam pa je bila Kranjska industrijska družba.
O našem največjem železovem rudišču spominjajo le še nekateri objekti in stara hišna imena. Deloma je ohranjen najnižji pridobivalni izvozni in raziskovalni rov Karel, imenovan Korelnov rov. Med spomini na fužinarstvo in rudarstvo so nekateri ostanki objektov, pražilnih peči ob Črnem potoku, upravna stavba z nekdanjim skladiščom razstreliva, vsekanim v skalo, in manjše ravnice – rudniški odvali, kjer so odlagali kose revne rude in druge primesi.